Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 14.08.2020
Naslov: Kamera za snemanje prometa in obvestilo udeležencev v prometu
Številka: 07121-1/2020/1423
Vsebina: Informiranje posameznika, Pravne podlage, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja dogajanja na cesti s kamero, nameščeno v vozilu, ter obveznosti obvestitve drugih udeležencev v prometu o izvajanju takšnega snemanja.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru nezavezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev ali konkretnih dejanj obdelave osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. V nadaljevanju IP zato podaja splošna pojasnila, na podlagi katerih lahko tisti, ki podatke obdeluje, ugotavlja skladnost svojega ravnanja s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP nadalje pojasnjuje, da je v zvezi z uporabo t.i. »dash kamer« že izdal nekaj mnenj, kjer so podrobno opisani vsi vidiki obdelave osebnih podatkov na ta način. IP vam priporoča, da se seznanite z vsebino teh mnenj, ki so dostopna na spletni strani IP (npr. mnenje št. 0712-1/2019/2307, z dne 18.10.2019):

https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5BshowUid%5D=988&tx_jzgdprdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=0712-1%2F2019%2F2307

 

Iz teh mnenj izhaja, da uporaba tovrstnih kamer po mnenju IP praviloma splošno ni dovoljena, saj za njihovo uporabo ni zagotovljena nobena izmed pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Izjemoma bi morda lahko (za zasebni sektor) v poštev prišla točka (f) omenjenega člena, v skladu s katerim je obdelava osebnih podatkov zakonita, kadar je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP posebej poudarja, da mora za zagotovitev omenjene pravne podlage mora upravljavec utemeljiti, da zakoniti interesi, ki jih z obdelavo (v konkretnem primeru torej s snemanjem iz avtomobila) zasleduje, prevladajo nad pravicami in svoboščinami posameznikov, ki so predmet obdelave (v konkretnem primeru torej vsi udeleženci v prometu). Tehtanje se opravi od primera do primera, pri čemer se upošteva zlasti, da se istega zakonitega interesa ne da doseči z milejšimi sredstvi in da je poseg v pravice in svoboščine posameznikov sorazmeren glede na pomen zakonitega interesa, ki se zasleduje – torej le v posebej utemeljenih primerih.

Ob tem IP posebej opozarja tudi na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru. IP je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo težko sprejeti, da bi kamere, nameščene izključno zaradi razjasnitve okoliščin in zagotovitve dokazov za primer morebitne prometne nesreče, prestale test sorazmernosti v odnosu do preostalih udeležencev v prometu.  Drugi udeleženci prometa imajo namreč vsekakor upravičeno pričakovanje, da samo zaradi udeležbe v prometu na javni cesti ne bodo posneti.

IP nadalje poudarja, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upravljavec je tako dolžan posamezniku, na čigar se nanašajo osebni podatki, zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov, ki so določeni v 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Skladno z omenjeno določbo je dolžan upravljavec v primeru, kadar so bili osebni podatki  pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo, le-temu takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotoviti naslednje informacije:

(a)    identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja; 
(b)    kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;
(c)    namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;
(d)    kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;
(e)    uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, kadar obstajajo;
(f)    kadar je ustrezno, informacije o tem, da namerava upravljavec prenesti osebne podatke uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, ter o obstoju ali neobstoju sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo; 
(g)    tudi nekatere druge informacije, opredeljene v drugem odstavku istega člena. 

 

Dodatno drugi odstavek 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov zahteva med drugim tudi zagotovitev informacij o roku hrambe, obstoju pravic posameznika in možnosti pritožbe nadzornemu organu. Informacije se posamezniku dajo na način, določen v 12. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Opisana obveznost informiranja posameznika odpade le izjemoma, in sicer takrat, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, že ima informacije.

Iz navedenega izhaja, da je posamezniku torej treba ob pridobitvi njegovih osebnih podatkov zagotoviti navedene informacije o obdelavi osebnih podatkov. V konkretnem primeru bi torej morali udeležencem v prometu (ob obstoju ustrezne pravne podlage za njihovo snemanje, katere obstoj je na podlagi informacij iz vašega zaprosila za mnenje ter zgoraj navedenih pojasnil le malo verjeten) zagotoviti  navedene informacije v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov.

IP ob tem opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kršitev določb druge področne zakonodaje, npr. določbe 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11, 54/15, 38/16, 27/17, 23/20), če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Posameznik, ki meni, da se z uporabo fotografij posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč.

IP sklepno ponavlja, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je torej primarno na vsakem upravljavcu posebej. Upravljavec (v konkretnem primeru torej vi) je torej v vsakem posameznem primeru odgovoren za zakonitost ter sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja.

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka