Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 12.08.2020
Naslov: Vpogled v uradni zaznamek
Številka: 07121-1/2020/1408
Vsebina: Policijski postopki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vpogleda v uradni zaznamek policije.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma splošno pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov pravico do dostopa oziroma do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ureja v 15. členu, ki v prvem odstavku določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije:

a)    namene obdelave;
b)    vrste zadevnih osebnih podatkov;
c)    uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacija;
d)    kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;
e)    obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;
f)    pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;
g)    kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;
h)    obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4) Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov, ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

 

Pravica do seznanitve z osebnimi podatki oziroma pravica do dostopa do osebnih podatkov se torej nanaša le na osebne podatke prosilca. To pomeni, da se v okviru te pravice posameznik lahko seznani le z lastnimi osebnimi podatki oziroma podatki, ki se nanašajo nanj. Zahteva se vloži praviloma pisno, in sicer pri upravljavcu, za katerega posameznik meni, da obdeluje njegove osebne podatke. Rok za odločitev upravljavca je en mesec od prejema zahteve. Zoper molk upravljavca ali zoper njegov zavrnilni odgovor je mogoča pritožba, za reševanje katere je pristojen IP. Pritožbo zaradi zavrnitve je treba vložiti v 15 dneh od prejema odgovora. Za pritožbo torej zadostuje (kakršenkoli) zavrnilni odgovor.

IP pa opozarja, da se pri uresničevanju pravice do seznanitve z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo javni organi, ki so pristojni za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem (med te organe spada tudi policija), ne uporabljajo določila Splošne uredbe o varstvu podatkov, temveč pravila, ki so veljala že pred začetkom njene uporabe. To so določbe 30., 31. in 36. člena ZVOP-1. Tudi v teh primerih pa velja, da je zoper molk upravljavca ali zoper njegov zavrnilni odgovor mogoča pritožba, za reševanje katere je pristojen IP. IP je torej v teh primerih pritožbeni organ, zato se ne more vključiti v postopek že na prvi stopnji, kar v konkretnem primeru pomeni, da IP nikakor ne more (v primeru, da bi bili upravičeni do želenih podatkov) odrediti upravljavcu (policiji), da vam v tej fazi omogoči vpogled v uradni zaznamek.

Več o sami pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in načinu njenega uresničevanja si lahko preberete tudi na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki/

IP s tem v zvezi dodaja še, da je v skladu s 36. členom ZVOP-1 pravice posameznika iz tretjega in četrtega odstavka 19. člena, 30. in 32. člena tega zakona (torej tudi pravico do seznanitve) mogoče z zakonom izjemoma omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih.

Področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani policije predstavlja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19). V skladu s 33. členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v 112. členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. V skladu s 130. členom ZNPPol morajo policisti o vsaki uporabi policijskega pooblastila  poročati v poročilu o opravljenem delu, če poročila ne pišejo, pa v pisnem aktu o uporabi policijskega pooblastila ali v uradnem zaznamku. Pisne akte iz prejšnjega odstavka mora policist izdelati najkasneje v 24 urah od takrat, ko je policijsko pooblastilo uporabil. Policistovo poročilo o opravljenem delu služi izključno internemu poročanju in preverjanju zakonitosti in strokovnosti izvajanja policijskih pooblastil.

IP nadalje pojasnjuje, da zgoraj opisana pravica do seznanitve ne predstavlja edine možnosti oziroma pravne podlage za dostop do dokumentov, s katerimi razpolaga policija. Tako ZNPPol v četrtem odstavku 116. člena določa, da mora policija podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka 40. člena ZNPPol (izkazana premoženjska in nepremoženjska škoda, telesna poškodba, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in podobni primeri) posredovati osebi, ki izkaže pravni interes. Upravičena oseba mora v pisni zahtevi natančno opredeliti vrsto podatka in namen, za katerega ga potrebuje. Za pridobitev želenih podatkov po tej poti je torej treba na policijo nasloviti zahtevo za posredovanje podatkov ter izpolniti zgoraj navedene pogoje, ki jih določa ZNPPol, podrobneje pa so opredeljeni še v 47. in 48. členu Pravilnika o zaščiti podatkov policije (Uradni list RS, št. 67/14).

IP sklepno ponovno poudarja, da je navedeno mnenje neobvezno, oblikovano glede na razpoložljive informacije, o ustreznosti in zakonitosti posredovanja osebnih podatkov v konkretnem primeru pa lahko presoja le v okviru konkretnega inšpekcijskega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera, pri čemer, kot že izpostavljeno, IP v okviru posameznega postopka ne sme vsebinsko posegati v uradne postopke, ki jih vodijo drugi organi.

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka