Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.01.2019
Naslov: Pridobivanje OP za varstvo pred sevanjem
Številka: 0712-3/2018/2742
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da bi bilo v skladu z Uredbo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem (Ur.l. RS, št. 49/16) v vašem podjetju treba dopolniti in urediti oceno tveganja. V ta namen bi delavce pozvali, da sporočijo, če sodijo v katero od ogroženih skupin:

- delavce, ki uporabljajo aktivne medicinske vsadke,

- delavce, ki uporabljajo pasivne medicinske vsadke, ki vsebujejo kovine,

- delavce, ki uporabljajo medicinske naprave, ki se nosijo na telesu,

- noseče delavke.

Zanima vas, ali je glede varovanja osebnih podatkov takšno ravnanje sporno.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov pa je potrebno imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katere se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

IP uvodoma opozarja, da navedeni osebni podatki kažejo na zdravstveno stanje posameznika, zato v smislu 9. člena Splošne uredbe pomenijo posebne vrste osebnih podatkov, pri katerih so predpisani strožji pogoji za dopustnost njihove obdelave. Obdelavo navedenih podatkov ureja, točka b) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe, ki napotuje (tudi) na pravo države članice.

 

Glede na to, da to področje tudi po 25. 5. 2018 ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju ZVZD-1), dejansko ni bistvenih razlik glede ureditve vprašanj, ki jih zastavljate. ZVZD-1 določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. V prvem odstavku 5. člena navedenega zakona je določeno, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Drugi odstavek določa, da mora delodajalec posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi. V tretjem odstavku pa je določeno, da mora delodajalec upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.

 

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem (Ur.l. RS, št. 49/16) še podrobneje ureja ukrepe, ki jih mora delodajalec na tem področju zagotavljati. V njenem 4. členu je urejeno ocenjevanje tveganj in ugotavljanje izpostavljenosti. Delodajalec na podlagi prvega odstavku tega člena v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, oceni vsa tveganja, ki izhajajo iz elektromagnetnih sevanj na delovnem mestu, in če ocena tveganja tako pokaže, izmeri ali izračuna ravni elektromagnetnih sevanj, ki so jim delavci izpostavljeni. Delodajalec oceno tveganja objavi skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu. V 4. točki petega odstavka istega člena pa je posebej izpostavljeno, da mora delodajalec pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem nameniti posebno pozornost: vsem učinkom na varnost in zdravje posebno ogroženih delavcev, predvsem delavcev, ki nosijo aktivne ali pasivne medicinske vsadke, kot so srčni spodbujevalniki, in delavcev z medicinskimi napravami, ki se nosijo na telesu, kot so inzulinske črpalke. Prav tako mora delodajalec nameniti posebno pozornost nosečim delavkam.

 

IP ni pristojen za svetovanje na področju zdravja in varstva pri delu, vendar iz navedenega ne izhaja, da bi moral imeti delodajalec osebne podatke, ki jih navajate, avtomatično za vse zaposlene. Iz navedenih predpisov je namreč razbrati, da morate najprej izdelati v skladu z novo uredbo o sevanjih dopolnjeno oceno tveganja, izvesti ustrezne meritve, ustrezne podatke objaviti ter v sodelovanju s strokovno osebo za varstvo pri delu in pooblaščenim izvajalcem medicine dela prepoznati, katera delovna mesta bi eventualno lahko sodila med tvegana z vidika izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem oz. na katerih je sevanje višje ter katera delovna mesta morda niso primerna za skupino posebno ogroženih delavcev, predvsem delavcev, ki nosijo aktivne ali pasivne medicinske vsadke, kot so srčni spodbujevalniki, in delavcev z medicinskimi napravami, ki se nosijo na telesu, kot so inzulinske črpalke ter nosečih delavk. Zdi se, da bi glede na to moral pooblaščeni izvajalec medicine dela (morda ponovno) oceniti, ali imate na teh delovnih mestih zaposlene osebe, ki morda ne izpolnjujejo pogojev za ta delovna mesta oz. predlagati ustrezne ukrepe. Ni torej videti, da bi imel delodajalec pravno podlago za avtomatično zbiranje vseh podatkov, ki so navedeni v vašem vprašanju za vse delavce.

 

Delodajalec pa upoštevajoč navedeni in 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr. – v nadaljevanju ZDR-1) vsekakor ima pravno podlago, da od pooblaščenega izvajalca medicine dela pridobi podatek, katere omejitve ima posamezni delavec z vidika konkretnih zahtev delovnega mesta (tudi v zvezi z izpostavljenostjo elektromagnetnim sevanjem), ne pa tudi podatkov o konkretnih diagnozah delavcev. Po tem členu lahko delodajalec obdeluje tiste podatke o zaposlenih, ki so potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. IP torej ugotavlja, da ob predpostavki obstoja obveznosti, ki nalagajo delodajalcu, da zagotovi zdravje in varnost pri delu - v tem primeru varovanje delavcev, ki so pri opravljanju dela izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem, delodajalec na podlagi 48. člena ZDR-1 lahko zbira od zaposlenih zgolj tiste podatke, ki so za to potrebni (npr. podatek o nosečnosti, za tista delovna mesta, na katerih dela ne smejo opravljati noseče delavke, ali podatek o tem, da določen delavec ne sme delati na delovnem mestu, kjer je določena stopnja izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem ipd.). Predlagamo pa, da se za več informacij glede izvajanja nove uredbe o sevanjih obrnete na pooblaščenega izvajalca medicine dela ter vašo strokovno osebo za varstvo pri delu.

 

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka