Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 13.05.2020
Naslov: Hišna številka
Številka: 07121-1/2020/840
Vsebina: Definicija OP, Pravne podlage, Razno
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje, kaj lahko storite, ker menite, da vaša soseda uporabljata vaš naslov za prejemanje svoje pošte (po vaših navedbah soseda stanujeta v nedokončani hiši, ki nima hišne številke). Navajate, da pri tem prihaja tudi do pomot pri dostavi paketov in pošiljk.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

 

IP uvodoma pojasnjuje, da Splošna uredba (ki krovno ureja pravila varstva osebnih podatkov) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke (člen 2(1) Splošne uredbe).

Iz Splošne uredbe izhajajo naslednje osnovne definicije:

»Osebni podatki« so katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

»Obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

»Zbirka« pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi.

 

IP v okviru neobveznega mnenja in brez poznavanja konkretnih okoliščin ne more ugotavljati obstoja kršitve v konkretnem primeru. To lahko stori le po preučitvi vseh okoliščin primera v ustreznem inšpekcijskem ali prekrškovnem postopku.

 

IP zato na splošno pojasnjuje, da zgolj navajanje netočnih podatkov še ne kaže na kršitev pravil varstva osebnih podatkov. Navajanje nepravilnih ali netočnih podatkov sicer lahko posega v razmerje do upravljavca podatkov, pri tem pa je odgovornost na upravljavcu (npr. trgovcu, ki pošlje paket), da se prepriča o točnosti podatkov. Po drugem odstavku 18. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) lahko upravljavec osebnih podatkov pred vnosom osebnih podatkov v zbirko preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo.

 

Dalje IP dodaja, da se po četrtem odstavku 143. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20) kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let, kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo. Če menite, da so v konkretnem primeru izpolnjeni znaki navedenega kaznivega dejanja lahko to dejanje prijavite Policiji, ki je pristojna za ukrepanje. Ob tem pa IP opozarja, da mora za obstoj navedenega kaznivega dejanja obstajati naklep storilca, da prevzame identiteto, izkorišča pravice žrtve tega kaznivega dejanja ali pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo.

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka