Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.01.2019
Naslov: Vpogled v rezervni sklad
Številka: 0712-3/2018/2724
Vsebina: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede ravnanja konkurenčnega podjetja, ki po hišnih predalčnikih stavb v vašem upravljanju deli letake, kjer etažnim lastnikom med drugim ponuja vpogled v rezervni sklad stavbe.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Prav tako izven posameznega inšpekcijskega postopka ne sme preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

 

IP sicer na podlagi priloge vašemu zaprosilu meni, da gre za oglas, namenjen (in naslovljen) (ne)določenemu številu naslovnikov (etažnim lastnikom), ki navaja storitve, ki bi jih oglaševalec (konkurenčno podjetje) nudil etažnim lastnikom v primeru sklenitve pogodbe. Do obdelave osebnih podatkov (vpogleda v rezervni sklad) bi tako eventuelno prišlo šele po sklenitvi pogodbe. V konkretnem primeru deljenja letakov po hišnih predalčnikih pa je vprašljivo, ali sploh gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma ali je naslovnik določen oziroma določljiv. Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 4. člena namreč opredeljuje osebni podatek kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Ob tem je treba upoštevati tudi, da dejanski prejemnik oglasa (v kolikor se oglas deli po vseh hišnih predalčnikih) tudi ne bo nujno vedno naslovnik (etažni lastnik), saj hišni predalčnik lahko uporablja najemnik ali druga oseba.

 

Splošno IP pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Vprašanja v zvezi z rezervnim skladom urejata Stvarnopravni zakonik (SPZ; Uradni list RS, št. 87/02, 91/13) in Stanovanjski zakon (SZ-1; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 90/09 – odl. US, 56/11 – odl. US, 87/11, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS-A, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17). Na podlagi 4. alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ ima upravnik med drugim pooblastilo, da upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem, kar izhaja tudi iz SZ-1, ki v prvem odstavku 43. člena določa, da z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik, v prvem odstavku 42. člena pa določa, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Etažni lastniki se lahko v pogodbi o opravljanju upravniških storitev dogovorijo tudi, da sredstva rezervnega sklada upravnik dviguje le skupaj z enim od etažnih lastnikov, ki ga etažni lastniki določijo v pogodbi o opravljanju upravniških storitev. Glede nadzora nad vplačili in ustreznostjo poslovanja upravnika velja tudi v tem primeru podobno, kot pri drugih finančnih zadevah glede nadzora nad porabo in poslovanjem upravnika in ki se dotikajo vseh etažnih lastnikov.

 

SZ-1 v drugem odstavku 39. člena določa, da ima, če etažni lastniki ne sklenejo drugače, nadzorni odbor tri člane in nadzoruje delo upravnika, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev, predlaga predloge sklepov, o katerih se glasuje s podpisovanjem listine, ter daje pobude upravniku. Iz navedene določbe izhaja, da imajo člani nadzornega odbora z vidika svoje nadzorne funkcije nad upravnikom pravico do vpogleda v vse podatke, ki se tičejo upravljanja. Med te vsekakor sodijo tudi podatki, ki se tičejo upravljanja rezervnega sklada. Ker pa so člani nadzornega odbora predstavniki etažnih lastnikov, nimajo glede pridobivanja osebnih podatkov več pravic kot ostali etažni lastniki. To pomeni, da lahko vse osebne podatke, ki jih za namen nadzora nad delom upravnika pridobijo člani nadzornega odbora, pridobijo tudi vsi ostali etažni lastniki.

 

IP meni, da imajo etažni lastniki pravico vedeti, koliko sredstev je v rezervnem skladu, ker ta sredstva predstavljajo njihovo skupno premoženje. Prav tako imajo pravico izvedeti, kdo izmed etažnih lastnikov ne plačuje sredstev v rezervni sklad ter višino in datum zapadlosti dolga, saj posledice neplačevanja  nosijo vsi etažni lastniki (npr. oviranje izvedbe del v skladu s sprejetim načrtom vzdrževanja).

 

Upravnik torej etažnim lastnikom ali nadzornemu odboru mora omogočiti vpogled v stanje rezervnega sklada na banki. Vendar pa mora paziti, da se etažni lastniki pri tem ne bodo seznanili z osebnimi podatki, do katerih niso upravičeni (npr. številka osebnega računa etažnega lastnika) oziroma za razkritje katerih nima pravne podlage. Lahko pa se etažni lastniki dogovorijo drugače, vendar mora biti v tem delu za dodatne oblike, namene in obseg obdelave osebnih podatkov najprej s strani vsakega etažnega lastnika pridobljena privolitev v skladu z določbami 7. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prav tako mora upravnik paziti, da se s temi podatki ne bi seznanile tudi druge, nepooblaščene osebe, zato mora poskrbeti za primeren način obveščanja (npr. z vložitvijo zaprte ovojnice v hišne predalčnike, ne pa z objavo na oglasni deski).

IP sklepno dodaja, da je novembra 2016 pripravil Smernice za upravnike večstanovanjskih stavb, v katerih je podal praktične napotke oziroma odgovore na največkrat zastavljena vprašanja, ki bodo tako upravnikom kot upravljavcem zbirk osebnih podatkov v pomoč pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov, etažnim lastnikom pa pri uresničevanju njihovih pravic. Smernice so objavljene na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_upravnike_vecstanovanjskih_stavb.pdf .

 

 

S spoštovanjem.

 

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka