Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.04.2020
Naslov: Izvajanje odloka glede nakupovanja starejših in ranljivih skupin
Številka: 07121-1/2020/542
Vsebina: Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Prejeli smo vaša vprašanja glede izvajanja 2.a člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20 in 44/20; v nadaljevanju: Odlok) in njegovega vpliva na prebivalce Slovenije. Konkretno vas zanima naslednje:

1. Na kakšni pravni podlagi lahko varnostnik – ki ni pooblaščena oseba – pred vstopom v trgovino zahteva od občana osebni dokument?

2. Lahko trgovci zahtevajo, da morajo stranke obvezno prinesti v trgovine osebne dokumente? Lahko njihovi uslužbenci in varnostniki poizvedujejo o starosti kupcev oz. pregledujejo osebne dokumente, na katerih so tudi občutljivi osebni podatki?

3. Kaj je pravna definicija “upokojenca”, kako se ta status izkazuje in kdo lahko zahteva od osebe, da ta status izkaže?

4. Kako se izkazuje, da nekdo ni “upokojenec” (i.e. ne prejema pokojnine oz. je še delovno aktiven)?

5. Kako naj občan dokaže, da ne spada v t.i. ranljive skupine?

6. Naj občan, v primeru da mu je vstop prepovedan, ker npr. na pogled ni najmlajši, pokliče policijo ali se obrne na kakšen drug organ?

 

Vsekakor se strinjamo, da je narobe, če Odlok namenjen skrbi za zdravje posebej ranljivih skupin prebivalcev zaradi nejasnosti ne doseže zastavljenega namena ali celo prizadene potrošnike, ki sploh niso zajeti v prepovedi. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) ugotavlja, da je Odlok nejasen do te mere, da ne predvideva načina njegovega izvajanja, vpliva na prepoved nakupovanja osebam, ki z Odlokom sploh niso zajete, ter lahko posledično vpliva tudi na obdelavo osebnih podatkov. IP na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) ni pristojen za vsebinsko tolmačenje izvajanja navedenega odloka izven dela, ki se nanaša na vprašanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Zato v tem delu ne smemo kakorkoli ukrepati.

 

Hkrati pa zaradi nejasnosti tudi v delu, ko Odlok lahko vpliva na obdelavo osebnih podatkov, ni mogoče enoznačno določiti, kdo so ranljive skupine, ki jih odlok zajema, kdo lahko presoja o izpolnjevanju pogojev za nakup, kdo in na kakšen način je v danih razmerah dolžan izkazovati upravičenost do izvedbe nakupa. Posledično ni jasno, v katerem delu obstaja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov (npr. na podlagi 18. člena ZVOP-1, ki upravljavcem osebnih podatkov dopušča, da lahko pred vnosom v zbirko osebnih podatkov preverijo točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo) in kaj pomeni prekomerno obdelavo osebnih podatkov. Zato na vaša vprašanja ni mogoče podati odgovora. To je tudi eden bistvenih razlogov, da smo na nejasnosti opozorili Vlado RS, saj zakonito izvajanje odloka glede na vse izpostavljene nejasnosti po mnenju IP sploh ni mogoče.

 

IP je zato Vladi RS predlagal, da Odlok popravi v korist tako ranljivih skupin, kot tudi vseh tistih, na katerih življenje vpliva.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke