Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 23.06.2020
Naslov: Namestitev kamere v razstavnem salonu
Številka: 07121-1/2020/1116
Vsebina: Informiranje posameznika, Trgovinska dejavnost, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navedli ste, da imate v vašem podjetju razstavni salon, ki je ob delavnikih odprt za stranke. Stranke si lahko ogledajo razstavljeno opremo, na voljo imajo tudi predstavitev, ki je ob povečanem obisku lahko tudi priložnost za odtujitev oz. krajo. Zanima vas, ali bi lahko zaradi zmanjšanja števila tatvin imeli živo sliko na velikem ekranu, ki bi bil nameščen blizu vhoda v salon ter prikazoval sliko kamer, ki bi pokrivale prostor salona.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni tudi, da ne more podati ocene o konkretni utemeljenosti uvedbe videonadzora. V okviru mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila, priporočila in usmeritve pri uvedbi videonadzora.

 

Izvajanje videonadzora je določeno v 74. – 77. členu ZVOP-1. Videonadzor v službenih oziroma poslovnih prostorih se lahko izvaja pod pogoji, ki so določeni v 74. (splošne določbe) in 77. členu. Uvodoma opominjamo, da je tudi pri izvajanju videonadzora brez dejanskega snemanja, t.i. »podaljšano oko« treba upoštevati določbe glede videonadzora. Iz vašega vprašanja je razvidno, da bi želeli uvesti videonadzor zaradi varnosti premoženja. Prvi odstavek 77. člena ZVOP-1 določa, da se lahko izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Pri odločanju o uvedbi videonadzora vam predlagamo, da upoštevate načelo sorazmernosti in se za videonadzor odločite le v primeru, ko je to nujno potrebno (pri tem nimate nobene alternative, ki manj posegajo v zasebnost posameznikov, npr. navzočnost zaposlenega v razstavnem salonu). Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati zgoraj navedene interese, torej le na delih, kjer se dejansko nahaja blago, ki bi lahko bilo odtujeno.

 

Opozarjamo tudi, da je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih (tretji odstavek 77. člena). Pred uvedbo videonadzora se morate o uvedbi tudi posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu, zaposlene pa morate pred začetkom izvajanja videonadzora po 77. členu vnaprej pisno obvestiti o njegovem izvajanju. Opozarjamo tudi, da morate videonadzor uporabljati zgolj v namene, v katerega je bil uveden in tudi ne za nadzor nad opravljanjem dela zaposlenih.

 

Upoštevati morate tudi obveznosti, ki jih nalaga 74. člen ZVOP-1 in sicer morate o izvajanju videonadzora vidno in razločno objaviti obvestilo tako, da omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati naslednje informacije (tretji odstavek 74. člena ZVOP-1):

 

1.      da se izvaja videonadzor;

2.      naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja in

3.   telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.

 

Glede obveščanja posameznikov, pa je treba upoštevati tudi Splošno uredbo, ki nalaga informiranje posameznikov glede obdelave osebnih podatkov, skladno s 13. in 14. členom. Več o tem si lahko preberete npr. v mnenju št. 0712-1/2019/2890 z dne 17.12.2019.

 

Upoštevati je treba tudi 30. člen Splošne uredbe, ki predvideva vodenje evidenc dejavnosti obdelave. Pri izvajanju videonadzora namreč nastaja vsaj zbirka podatkov v obliki videoposnetkov, glede katerih morate določiti tudi primeren rok hrambe, ob upoštevanju načela »omejitve hrambe« po (e) točki prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da se osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo.

 

Skladno s Splošno uredbo morate tudi zagotoviti t.i. tehnično-organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ki so določeni v 24., 25. in 32. členu Splošne uredbe in 74. členu ZVOP-1 (na primer, preprečiti nepooblaščen dostop do videoposnetkov, vodenje seznama evidence dostopa, itd.). Tako vam npr. predlagamo, da ekran namestite tako, da je omogočen vpogled v živo sliko (oz. videoposnetke) zgolj osebam, ki so za to pooblaščene v vašem podjetju, ne pa tudi naključnim mimoidočim. 

 

V kolikor bo videoposnetke obdelovala oz. shranjevala kakšna pogodbena stranka vašega podjetja, je treba skleniti tudi pogodbo o obdelavi osebnih podatkov, katere minimalne zahteve so opredeljene v 28. členu Splošne uredbe.

 

Nekatera najpogostejša vprašanja pa si lahko preberete tudi v smernicah IP o izvajanju videonadzora, ki so dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf, nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

 

 

V upanju, da ste prejeli odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

Svetovalka Pooblaščenca za preventivo