Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 26.06.2020
Naslov: Vpogled v kopije pisnih izjav stanovalcev in videonadzor
Številka: 07121-1/2020/1139
Vsebina: Inšpekcijski postopki, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dveh vprašanj. Opisujete, da ste lastniki večstanovanjske stavbe … podali odpoved pogodbe o upravljanju vašem upravniku skladno z zakonodajo. Po vročeni odpovedi je upravnik v sodelovanju z enim od stanovalcev pričel zbirati izjave o zavajanju in odmiku podpisov za podano odpoved. Upravnik je po preteku odpovednega roka začel zavajati lastnike in groziti s kazenskimi ovadbami osebam, ki so postopek zamenjave izvedle. Pri lastnikih ste želeli preveriti podpisane izjave o zavajanju in odmiku podpisa, zato ste želeli pridobiti od upravnika kopije izjav. Na sestanku z upravnikom vam je bil omogočen le vpogled v izjave, kopij izjav pa vam ni želeli dati z obrazložitvijo, da gre za varovanje osebnih podatkov. Tako sprašujete, ali ste kot lastnica in ena izmed pobudnic zbiranja podpisov in podane odpovedi upravičena do kopij vseh pisnih izjav o zavajanju in odmikov podpisov z namenom preverjanja resničnosti izjav o zavajanju. Prosite tudi za pomoč in posredovanje pri upravniku, da vam izroči kopije vseh podpisanih izjav.

 

Zanima vas tudi, ali sme sosed v istem hodniku prek kukala izvajati video nadzor in snemati skupen hodnik in prostor pred dvigalom. Sosed nima označeno na vratih, da je nameščena kamera in da snema, prav tako nima nobenega soglasja sosedov.

 

***

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi člena 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. 

 

Razmerja med upravnikom in stanovalci večstanovanjskih stavb so urejena v Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17 in 59/19, v nadaljevanju: SZ-1) in v Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11 in 85/13, v nadaljevanju: Pravilnik). Upravnik je skladno s SZ-1 upravljavec osebnih podatkov. Na podlagi tretjega odstavka 50. člena SZ-1 je namreč pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s SZ-1. Za obdelavo osebnih podatkov mora obstajati ena od pravnih podlag, ki jih Splošna uredba določa v 6. členu za zasebni sektor in sicer:

 

- privolitev (točka (a)),

- sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

- zakon (točka (c)),

- zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)) ali

- zakoniti interesi, za katere si prizadeva upravljavec (točka (f)).

 

Razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom se uredijo s pogodbo o opravljanju upravniških storitev (53. člen SZ-1). Skladno s prvim odstavkom 60. člena SZ-1 lahko etažni lastniki kadarkoli odstopijo od pogodbe o opravljanju upravniških storitev z odpovednim rokom najmanj treh mesecev, ki začne teči od dneva vročitve odpovedi upravniku. V tem roku morajo izbrati tudi novega upravnika. Sklep o odstopu od pogodbe sprejmejo etažni lastniki na način, ki je določen za določitev upravnika (tretji odstavek). Upoštevajoč določbo prvega odstavka 49. člena SZ-1 je določitev upravnika posel rednega upravljanja. 4. člen Pravilnika tako določa, da je pogodba o opravljanju upravniških storitev veljavno odpovedana, ko sklep o odstopu od te pogodbe podpišejo lastniki z več kot 50% večino po solastniških deležih. Sklep iz prejšnjega stavka se lahko sprejme s podpisovanjem listine ali se zabeleži v zapisniku zbora lastnikov. Nadalje je določeno, da mora eden od lastnikov, ki ga pooblastijo ostali lastniki, upravniku poleg same odpovedi s priporočeno pošto vročiti tudi sklep iz prejšnjega odstavka. Odpovedni rok začne teči z dnem vročitve sklepa.

 

Glede na navedeno, bi ob odpovedi pogodbe moral biti upravniku poleg same odpovedi vročen sklep o odstopu od pogodbe o upravljanju. Če je v vašem primeru upravnik pričel zbirati izjave o odmiku odpovedi, potem IP načeloma meni, da imate kot stanovalka večstanovanjske stavbe pravico do pridobitve vseh podatkov, ki se nanašajo na veljavnost pogodbe o upravljanju že na podlagi samega zakona. Vsak stanovalec ima namreč legitimni interes, da preveri, ali sta bila postopek vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in potek odpovednega roka uspešna oz. je glede na opisano dejansko stanje seznanjen, ali je pogodba z določenim upravnikom še vedno pravno formalno veljavna ali ne. Gre za pravno podlago iz (b) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, po kateri je obdelava osebnih podatkov potrebna zaradi izvajanja pogodbe. Pri tem mora upravnik prekriti druge eventualne osebne podatke, ki niso nujno potrebni za potrditev same vsebine izjave, npr. elektronski naslovi in drugi kontaktni podatki, če jih izjava vsebuje. 

 

IP vam žal pri pridobivanju samih kopij ne more pomagati, ne gre namreč za izvrševanje pravic posameznikov skladno s Splošno uredbo – v teh primerih bi imel IP določene pristojnosti (npr. odločanje o pritožbi zaradi molka upravljavca oz. zaradi zavrnilnega odgovora). Glede zavajanja lastnikov in groženj vam svetujemo, da se obrnete na Stanovanjsko inšpekcijo oziroma pristojno policijsko postajo, v kolikor gre za sum storitve kaznivega dejanja. 

 

Več o obdelavi osebnih podatkov v večstanovanjskih stavbah pa si lahko preberete v Smernicah za upravnike večstanovanjskih stavb, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_upravnike_vecstanovanjskih_stavb.pdf.

 

Glede vašega drugega vprašanja pojasnjujemo, da je uporaba domofona načeloma dopustna (gre za možnost vpogleda žive slike določen čas po pritisku na zvonec oz. drug gumb in ne pride do samega snemanja). V kolikor gre za druge sisteme snemanja (oz. tudi shranjevanja posnetkov), bi morala biti podana pravna podlaga iz 76. člena ZVOP-1, ki ureja uvedbo videonadzora v večstanovanjskih stavbah. Prvi odstavek 76. člena določa, da je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor pa se lahko uvede zgolj tedaj, ko je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Več o tem si lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf (npr. na straneh 18-21).

 

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                             

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

svetovalka za preventivo