Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 29.06.2020
Naslov: Videonadzor poslovnih stavb
Številka: 07121-1/2020/1164
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora poslovnih stavb.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil.

Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Iz navedb v vašem zaprosilu IP sklepa, da gre v konkretne primeru najverjetneje za videonadzor poslovne stavbe, v kateri ni stanovanjskih enot. Navajate tudi, da je etažnih lastnikov več. Za vzpostavitev videonadzora nad lastnino večjega števila subjektov je treba pridobiti določeno soglasje lastnikov teh poslovnih prostorov. ZVOP-1 izrecno ne določa, kakšno soglasje bi bilo v takšnem primeru potrebno. Izhajajoč iz sodbe Upravnega sodišča, opr. št. UL0012360 z dne 28.10.2015, pa zagotovo ni potrebno za uvedbo videonadzora predložiti dokaza o 100% soglasju solastnikov. Z vsebino navedene sodbe se lahko seznanite na tej povezavi:

http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111397021&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111397021

 

IP meni, da bi odgovor na vaše vprašanje, koliko lastnikov mora podati soglasje za uvedbo videonadzora poslovne stavbe, lahko izhajal iz 29. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19). Citirani člen ureja posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Ta v tretjem odstavku določa, da lahko etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, izvedejo izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Za takšne izboljšave štejejo zlasti dela, ki niso potrebna za vzdrževanje, ampak pomenijo vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij ali njihovo nadomestitev pred potekom pričakovane dobe trajanja, pod pogojem, da izboljšava ne ovira izvrševanja lastninske pravice etažnih lastnikov in zaradi nje ni ogrožena požarna varnost.

Glede na to, da uvedba videonadzora predstavlja vgraditev novih naprav, opreme in ne ovira izvrševanja lastninske pravice etažnih lastnikov, pri čemer pa zaradi nje ni ogrožena požarna varnost, bi lahko zgoraj naveden delež solastnikov (3/4) šteli kot zadosten za vzpostavitev videonadzora.

Ob tem IP opominja, da mora v skladu s 74. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru.

Ob tem IP opozarja še na obveznost zavarovanja osebnih podatkov - oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 32. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter 24. in 25. člena ZVOP-1 poskrbeti za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, zlasti mora v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebo, ki je odgovorna za zbirko videonadzornega sistema, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke v tej evidenci. Poleg tega je treba zagotoviti tudi zbirko, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz zbirke videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.

 

Več informacij o videonadzoru je na voljo v smernicah IP, ki so objavljene na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

Prav tako je IP glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/vop/

 

S spoštovanjem.

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka