Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 30.06.2020
Naslov: Fotografiranje na delovnem mestu
Številka: 07121-1/2020/1169
Vsebina: Fotografije kot OP
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede fotografiranja javnega uslužbenca na delovnem mestu.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

 

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Fotografiranje posameznika in tudi objava njegove fotografije v lokalnem časopisu pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru, ki ga opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP zato v nadaljevanju pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni v konkretnem primeru. Osebni podatki predstavljajo skladno s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva, podatek o zaposlitvi ali delovnem mestu in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih oziroma objavljenih fotografij dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno fotografiranje lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 2. člena nadalje določa, da se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Zbirka v skladu s šesto točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba o varstvu podatkov (obvezno informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov, …).

 

Možne pravne podlage Splošna uredba o varstvu podatkov določa v prvem odstavku 6. člena, kjer je določeno, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je stvar ocene konkretnih okoliščin. Pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z objavo fotografij zlasti pride v poštev prva navedena podlaga iz člena 6 (1)(a) Splošne uredbe o varstvu podatkov: osebna privolitev posameznika. Izbor pravne podlage mora ustrezati vsem okoliščinam konkretnega primera, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec. Obdelava osebnih podatkov brez ustrezne pravne podlage bi pomenila nezakonito obdelavo osebnih podatkov, lahko pa bi pomenila tudi kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 143. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 50/2012-UPB2, s spremembami), vendar pa presojanje slednjega ne sodi v pristojnost IP, ampak organov pregona.

 

IP sklepno dodaja, da za druge vidike varstva zasebnosti, ki so tudi lahko pomembni v opisanem primeru, predvsem varstvo osebnostnih pravic (sem sodi tudi pravica do lastne podobe), IP ni pristojen, saj je za to predvideno sodno varstvo. Če torej oseba s fotografije meni, da se z uporabo fotografij posega v njene osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki jih daje zakonodaja in, kot rečeno, sodijo v pristojnost sodišč. Skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ-1; Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) lahko posameznik od sodišča zahteva, da prepreči nadaljnjo uporabo njegove fotografije in/ali da odstrani posledice take objave. Če posameznik meni, da mu je bila z uporabo oziroma objavo fotografije povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami 179. in 181. člena OZ-1 zahteva tudi odškodnino.

 

IP je v preteklosti že odgovarjal na vprašanja v zvezi z objavo fotografij, zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino neobveznih mnenj, ki jih poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/ (kategorija »Fotografije kot OP«).

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka