Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 15.06.2020
Naslov: Posredovanje posebnih vrst OP uporabnikov zavoda občini
Številka: 07121-1/2020/1066
Vsebina: Društva, Občine, Posebne vrste, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste zavod, ki obravnava iskalce pomoči s težavami z odvisniškim vedenjem in drugimi čustvenimi in duševnimi stiskami in nudite vrsto programov. Ob prijavi na razpis za sofinanciranje programov je občina od vas zahtevala posredovanje osebnih podatkov članov društva (v vašem primeru uporabnikov), in sicer imena, priimke in naslove bivanja za izvajanje nadzora nad namensko porabo javnih sredstev. Sami pa menite, da seznama uporabnikov zaradi njegove občutljive narave ne smete posredovati in nas prosite za naše mnenje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

IP je do podobnih vprašanj že večkrat opredelil in zapisal, da ima občina za obdelavo osebnih podatkov za namen odločanja o sofinanciranju in za namen nadzora nad zagotavljanjem namenskosti porabe programov, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira, načeloma podano pravno podlago v smislu točke (c) člena 6(1) Splošne uredbe v 21. in 21.a členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list. RS, št. 94/07 – UPB, s sprem. in dop. - v nadaljevanju ZLS).

 

Za javni sektor, kamor sodijo tudi organi samoupravnih lokalnih skupnosti, namreč ZVOP-1 v 9. členu, ki se v tem delu še naprej uporablja, natančneje posebej ureja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. V javnem sektorju se lahko osebni podatki obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZLS pa v 21.a členu določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe.

 

Pravna podlaga za pridobitev in obdelavo osebnih podatkov članov ali uporabnikov društva pa je vezana na nujnost in primernost podatkov za sprejem odločitve glede sofinanciranja in za izvedbo nadzora (preverjanje namenskosti porabe). Pri odločanju o obstoju pravne podlage in na splošno pri presoji zakonitosti obdelave osebnih podatkov pa je bistven element načelo sorazmernosti oziroma načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) člena 5(1) Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

 

V vsakem konkretnem primeru je torej treba ugotoviti:

  • katere podatke občina resnično potrebuje za odločanje o upravičenosti sofinanciranja in izvajanje nadzora nad namensko porabo javnih sredstev. Občina sme namreč obdelovati zgolj tiste osebne podatke, od katerih je odvisen uspeh na razpisu, ter podatke, ki omogočajo preverjanje izpolnjevanja ciljev razpisa;
  • na kakšen način je mogoče namene izpolniti na najmanj invaziven način za zasebnost posameznikov.

 

V vašem primeru pa je treba izhajati tudi iz okoliščine, da gre pri uporabnikih vaših programov za posebne vrste osebnih podatkov. Prvi odstavek člena 9 Splošne uredbe, ki ureja obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, pa določa primarno prepoved obdelave osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelave genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Šele drugi odstavek istega člena določa izjeme od prepovedi, med drugim, če posameznik poda svojo privolitev (točka (a)) ali če je obdelava »potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki« (točka (g) drugega odstavka člena 9).

 

Pri vsem tem je treba izhajati tudi iz dejstva, da je preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev ter nadzor nad porabo sredstev sofinanciranja možno na različne, enako učinkovite načine, ki se lahko glede na konkretne okoliščine izkažejo za zasebnosti bolj prijazne in ki bolj upoštevajo načelo sorazmernosti. Posredovanje seznama z imeni, priimki in naslovi uporabnikov nikakor ni nujno samo po sebi za dokazovanje izpolnjevanja pogojev. Občina lahko npr. opravi le vpogled v te podatke, ki ostanejo na sedežu, pod nadzorom in varovanjem upravljavca - prijavitelja, lahko za točnost podatkov jamči z izjavo neodvisna tretja oseba, ki opravi vpogled in je za to pooblaščena s strani občine, ipd. Občina tako lahko učinkovito nadzira izpolnjevanje pogojev in porabe sredstev, hkrati pa posebne vrste osebnih podatkov niso podvržene tveganjem razkritja nepooblaščenim in ostanejo primerno zavarovani. Posebej je treba upoštevati, da pri posredovanju seznama uporabnikov pri občini nastane  zbirka osebnih podatkov, za katero mora obstajati ustrezna pravna podlaga upoštevajoč tudi načelo sorazmernosti.

 

Iz vašega dopisa izhaja, da ste občini že sami ponudili množico alternativnih podatkov, ki služijo izkazovanju izpolnjevanja razpisnih pogojev, kot npr. vpogled v podatke pod zgoraj navedenimi pogoji, navedba institucij, pri katerih ste izvajali svoje programe (kar je preverljivo), navedba števila uporabnikov in drugih podatkov. Vztrajanje občine pri posredovanju seznama osebnih podatkov uporabnikov bi v konkretnem primeru lahko bilo preveč togo glede na zgoraj navedena temeljna načela varstva osebnih podatkov. Dokončna presoja pa v mnenju vsekakor ni možna. Prav tako IP ni pristojen za komentiranje ali tolmačenje samih razpisnih pogojev.

 

Seveda je navedena ocena IP vezana na okoliščine konkretnega primera, kot nam je bil predstavljen, predvsem pa vezana na dejstvo, da je razbrati, da gre v opisanem primeru verjetno za izjemno občutljive osebne podatke, torej posebne vrste osebnih podatkov po členu 9. Splošne uredbe.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov