Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 10.06.2020
Naslov: Objava OP javnih funkcionarjev v zborniku
Številka: 07120-1/2020/408
Vsebina: Informiranje posameznika, Pravne podlage, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vašo prošnjo za mnenje glede objave osebnih podatkov javnih funkcionarjev v zborniku. Na občini pripravljate zbornik o delovanju občine od njene ustanovitve dalje. Zanima vas, ali lahko objavite kraj bivanja nekdanjih in sedanjih občinskih svetnikov. Želite namreč, da bi bila razvidna zastopanost vasi v občini. Torej npr. Janez Novak, Vas (brez ulice in točne hišne številke). Prosite za mnenje, ali je to v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Objava osebnih podatkov za namen izdaje zbornika je dopustna, če so bili podatki ustrezno pridobljeni in za objavo obstaja ustrezna pravna podlaga.

 

Pravne podlage so opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Za obdelavo osebnih podatkov mora njihov upravljavec, tj. konkretno občina, razpolagati z ustrezno pravno podlago. Slednje so opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov: »Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«

 

Točka f) se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor se uvrščajo tudi občine, ureja še veljavni 9. člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Skladno s še veljavnim drugim odstavkom istega člena lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil.

 

Najverjetneje bi v konkretnem primeru pravno podlago za objavo osebnih podatkov nekdanjih in sedanjih občinskih svetnikov v zborniku lahko predstavljala njihova osebna privolitev. Več o veljavni privolitve si lahko preberete na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/.

 

Opozarjamo še na četrti odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki ureja situacije, kdaj je dovoljena obdelava osebnih podatkov za druge namene kot tiste, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. Kot je navedeno v uvodni izjavi 50 Splošne uredbe o varstvu podatkov, je to dovoljeno le takrat, kadar je združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. V takšnem primeru ni potrebna ločena pravna podlaga od tiste, na podlagi katere so bili osebni podatki zbrani. Za ugotovitev, ali je namen nadaljnje obdelave združljiv z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, bi moral upravljavec, potem ko je izpolnil vse zahteve glede zakonitosti prvotne obdelave, med drugim upoštevati morebitno povezavo med prvotnimi nameni in nameni načrtovane nadaljnje obdelave; okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o nadaljnji uporabi teh podatkov ob upoštevanju njihovega razmerja z upravljavcem; naravo osebnih podatkov; posledice načrtovane nadaljnje obdelave za te posameznike in obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, tako pri prvotnih kot načrtovanih nadaljnjih dejanjih obdelave. V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti uporabo načel iz te uredbe in zlasti obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o teh drugih namenih in njegovih pravicah, tudi o pravici do ugovora.

 

V zvezi z objavo osebnih podatkov v zbornikih je IP izdal že več neobvezujočih mnenj, ki so dostopna na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/vop/ , npr.:

  • mnenje, št. 0712-1/2019/807 z dne 10. 4. 2019,
  • mnenje, št. 0712-1/2019/3004 z dne 10. 1. 2020.

 

IP dokončno zakonitost obdelav osebnih podatkov presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka, upoštevajoč vse okoliščine posameznega primera, zato vam konkretnejšega odgovora ne moremo podati.

 

Lep pozdrav,

 

 

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                              informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP