Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 14.05.2020
Naslov: Zdravstveni podatki
Številka: 07121-1/2020/833
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Na e-naslov Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) ste posredovali e-sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali glede na določbe člena 9 Splošne uredbe naslednji podatki sodijo v kategorijo »zdravstveni podatki«:

 

  • podatek o splošnem razlogu začasne upravičene zadržanosti od dela (tj. bolniške odsotnosti – npr. bolezen, poškodba izven dela, poškodba pri delu, poklicna bolezen, nega, transplantacija, izolacija, spremstvo), ki ga družba potrebuje za obračun plače med začasno upravičeno zadržanostjo od dela. Delodajalec podatek pridobi iz obrazca »Potrdilo o začasni zadržanosti od dela«.
  • prijava nezgod pri delu, nevarnih pojavov ter poklicnih bolezni: v primeru nezgode pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgode pri delu, zaradi katere je zaposleni nezmožen za delo več kot tri (3) delovne dni, kolektivne nezgode, nevarnega pojava in ugotovljene poklicne bolezni. Družba bo v skladu z zakonom vsak navedeni primer takoj prijavila inšpekciji dela. Za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen se štejejo poškodbe in bolezni v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
  • Ocena primernosti za delo, s katero se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev  za opravljanje določenega dela pri delodajalcu in sicer na podlagi predhodnega zdravstvenega pregleda delavca ter jo poda delodajalcu pooblaščeni zdravnik medicine dela, prometa in športa in sicer v obliki predpisanega zdravniškega spričevala po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu delavca
  • Ocena glede izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, ki se pridobi na podlagi predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda ali usmerjenega obdobnega preventivnega pregleda delavca ter jo poda delodajalcu pooblaščeni zdravnik medicine dela, prometa in športa in sicer v obliki predpisanega zdravniškega spričevala po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu delavca.


Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP vam v okviru neobvezujočega mnenja ne more podati dokončnega odgovora na vaše vprašanje, temveč to lahko stori zgolj v okviru postopka inšpekcijskega nadzora, ko se v konkretnih okoliščinah ugotovi dejansko stanje glede vsebine konkretnih osebnih podatkov (oz. to, ali med osebnimi podatki obdelujete tudi podatek o zdravstvenem stanju posameznika; npr. diagnozi bolezni, vrsti in diagnozi poškodbe, diagnozi zaradi katere ima posameznik omejitve pri delu ipd). Zato vam glede tega, kaj so zdravstveni podatki in osebni podatki, ki jih lahko obdeluje delodajalec posredujemo zgolj splošno mnenje.

 

 

Splošna uredba v členu 4/15 navaja, da, cit.: „podatki o zdravstvenem stanju“ pomeni osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju.«

 

Področje delovnega prava je specialno urejeno v posebnih zakonih, predvsem v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19) in Zakonu o  evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV; Uradni list RS, št. 40/06). Zaradi izrazite neenakosti moči strank v delovnopravnih razmerjih oziroma zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, je zakonodajalec to področje uredil strožje, zaradi česar na tem področju praviloma ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko brez podlage v zakonu od delavca zahteval katerekoli osebne podatke ali jih obdeloval na drugi pravni podlagi (npr. privolitev, pogodba, …). Delavec lahko namreč tudi na delovnem mestu utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti, delodajalec pa mora v skladu s 46. členom ZDR-1 varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.

 

ZDR-1 v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Nadalje v tretjem odstavku 48. člena določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati.

 

Upoštevajoč določbe ZDR-1 lahko torej delodajalec osebne podatke delavca obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pri tem so mišljene pravice in obveznosti obeh, tako delavca kot delodajalca.

 

Pri presoji mora delodajalec vedno izhajati iz načela najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave.

 

Med navedenimi kategorijami podatkov lahko na primeru dolžnosti izkazovanja upravičene odsotnosti zaradi bolezni, torej bolniškim listom delodajalec seveda obdeluje podatek o tem, da je delavec upravičeno odsoten zaradi bolezni, vendar ob tem praviloma ni upravičen do podatka o diagnozi, vrsti bolezni ipd.

 

Kot že rečeno, je za vsako obdelavo osebnih podatkov treba zagotoviti ustrezno pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo pa je stvar ocene konkretnih okoliščin, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec.

 

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodločaš.si.

 

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: www.ip-rs.si/vop/.

 

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                   Mojca Prelesnik

                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:

mag. Tanja SLAK

država nadzornica za varstvo osebnih podatkov

           

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.