Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.05.2020
Naslov: Javna razglasitev ocen na fakulteti
Številka: 07120-1/2020/356
Vsebina: Definicija OP, Pravne podlage, Šolstvo
Pravni akt: Mnenje

Zahvaljujemo se vam za vaša vprašanja glede dopustnosti javne razglasitve ustne ocene na fakulteti. Kot navajate, Študijski red Univerze v Ljubljani (podobno posledično določa pravilnik fakultete) določa v členu 17, da razglasitev ocene ni javna. Glede na navedeno, sprašujete, ali lahko študent predhodno podpiše izjavo, da bi lahko javno razglasili oceno (npr. samo v okviru seminarja, ko zagovarja magistrsko delo, nikakor ne, da bi javno razobešali ocene)?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi člena 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Prav tako IP ni pristojen in ne sme komentirati ali presojati siceršnje ustreznosti načina dela Univerze v Ljubljani.

 

Vsak upravljavec osebnih podatkov (v tem primeru vsak visokošolski zavod) mora zagotoviti, da poteka obdelava osebnih podatkov na zakonit način, kar pomeni, da mora biti podana ena od samostojnih pravnih podlag, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe, upoštevajoč tudi še veljavne določbe ZVOP-1 (npr. 9. člen). Pravne podlage so za javni sektor, kamor spada tudi fakulteta kot javni visokošolski zavod, naslednje:

 

- privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog (točka (a)),

- sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

- zakon (točka (c)),

- izvajanje javne naloge (točka (e) lahko v zvezi tudi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1).

 

Pri tem je treba upoštevati tudi splošna načela Splošne uredbe (člen 5). Tako »načelo najmanjšega obsega podatkov« zahteva, da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se (glede na posamezno pravno podlago) obdelujejo; »načelo omejitve namena« pa določa, da morajo biti osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene.

 

Kot navajate, Univerza v Ljubljani in njena pooblaščena oseba za varstvo podatkov za javno razglasitev ocene ne vidita pravne podlage in ocenjujeta, da privolitev posameznika glede na določbe 9. člena ZVOP-1 ne pride v poštev. IP ne vidi razloga za dvom v to presojo. Ni razbrati, da bi šlo za enako situacijo, kot je v primeru ocenjevanja v srednjih šolah, kjer razglasitev ocene znotraj razreda urejajo šolski predpisi (več npr. v mnenju IP št. 0712-1/2019/1638). Vsekakor pa je organizacija študijskega procesa stvar univerze in je IP podrobneje ne sme komentirati.

 

Nobenega dvoma pa ni, da so ocene, ki jih pridobivajo študentje na fakulteti osebi podatek, če gre za ocene določenim ali določljivim posameznikom (drugačna bi bila situacija v primeru npr. statističnih podatkov oz. ko posameznik ni določen niti ni določljiv). V zvezi s tem Zakon o visokem šolstvu v 81. členu tudi določa vsebino in način vodenja npr. evidence z osebnimi podatki študentov in vpisanih na študijske programe za izpopolnjevanje, ki jih vodijo in obdelujejo visokošolski zavodi. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani fakultet in univerze predstavlja posledično točka (c) ali točka (e) člena 6 (1) Splošne uredbe varstvu podatkov v povezavi s področnimi predpisi in ne privolitev študenta. Slednja, kot so vam pravilno pojasnili na Univerzi v Ljubljani, v primeru obdelav osebnih podatkov v javnem sektorju ne pride v poštev. Izjema bi bila, če ne bi šlo za izvajanje javnih nalog. Tudi glede na vaše navedbe je razbrati, da dejansko v opisanem primeru zelo verjetno sploh ne bi šlo za veljavno privolitev, če bi bila takšna privolitev dejansko obvezna.

 

Zakon, kolikor je znano IP in kot navajate tudi sami glede na pojasnila Univerze v Ljubljani, ne določa javne objave ocen, ki jih prejmejo študenti. Prav tako Študijski red Univerze v Ljubljani izrecno določa, da razglasitev ocene, tudi na ustnem izpitu, ni javna. Posledično IP ne vidi jasne utemeljitve in pravne podlage za javno objavo ocen študentov. IP pa ni pristojen za podajo mnenj glede same organizacije dela na fakultetah, študijskega procesa in načina izvedbe ocenjevanja v skladu z navedenim.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke