Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 15.05.2020
Naslov: Zapisnik sveta staršev
Številka: 07121-1/2020/862
Vsebina: Pravne podlage, Razno, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da so v zapisniku sveta staršev javnega zavoda napisana vaša domnevna dejanja. O tem niste nič vedeli, niti niste bili seznanjeni, da se bo o tem razpravljalo, niti vas na to ni nihče opozoril, niti ni bilo o tem sodne razprave, niti niste imeli možnosti zagovora. Ob tem se je sprožil tudi medijski pogrom. Nekaj spletnega pogroma so na vaš poziv že umaknili. Menite, da določene izrečene besede na svetu staršev, na katerem starši niste smeli prisostvovati, ne spadajo v javni zapisnik, niti niste imeli možnosti soočenja in argumentacije. Menite, da kar je zapisano, ni primerno, ni preverjeno, niti sodno presojeno in posega v vašo čast in dobro ime. Ali gre za ravnanje v nasprotju s statutom javnega zavoda in v nasprotju z zakonom? Menite, da gre za žaljivo obdolžitev, obrekovanje in razžalitev. Ali je ravnateljica prekršila pooblastila, pravice in zakon, ko je na takšen način dovolila pisanje o starših (vas) po zapisnikih javnega zavoda, v katerem je zaposlena? Ali je to uradno pregonljivo kaznivo dejanje?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav in zavarovanja osebnih podatkov ne more presojati.

 

IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Objava vsebin na spletni strani sama po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki se varuje z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva pred pristojnimi sodišči, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Upoštevati je namreč potrebno, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo in ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju zbirke, kot to določa prvi odstavek člena 2 Splošne uredbe.

 

Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. V kolikor gre za takšno obdelavo, je za obdelavo potrebno zagotoviti ustrezno pravno podlago v skladu s prvim odstavkom člena 6 Splošne uredbe.

 

V kolikor na podlagi navedenega menite, da gre v konkretnem primeru za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pri IP vložite prijavo. To lahko storite tudi preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave

 

Četudi konkretni primer morda ne bi predstavljal kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, to še ne bi pomenilo, da kot posameznica nimate pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Pravni red namreč daje posamezniku vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Ob tem IP ponavlja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v skladu z 38. členom Ustave RS, nima pa pristojnosti v zvezi z zahtevki posameznikov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Za obravnavo teh zahtevkov so pristojna sodišča. Skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 in naslednji) ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru objave osebnih podatkov, ki ne izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, lahko takšno ravnanje pomeni tudi storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz osemnajstega poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 in naslednji; v nadaljevanju: KZ-1), kjer so v členih 158. do 162. določeni elementi kaznivih dejanj, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri  čemer pa je potrebno opozoriti, da se pregon za navedena kazniva dejanja začne na zasebno tožbo (168. člen KZ-1).

 

Lep pozdrav,

 

Pripravil:

Žiga Veber,

državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik,

informacijska pooblaščenka