Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.05.2020
Naslov: Objava naslova v medijih
Številka: 07121-1/2020/810
Vsebina: Mediji, Pravne podlage, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Zanima vas, ali je v medijih dovoljena objava naslova stalnega prebivališča osebe in pod kakšnimi pogoji.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Objava podatkov s strani medijev pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, temveč gre lahko za kršitev pravice do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS. Pravica do zasebnosti pa sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

 

Poročanje medijev je zagotovljeno na podlagi pravice do svobode izražanja, ki jo določa 39. člen Ustave RS. Pravica do svobode izražanja pa ni absolutna, temveč jo je treba v konkretnih primerih razlagati v kontekstu z varstvom osebnih podatkov, kakor tudi širše, z varstvom pravic zasebnosti in osebnostnih pravic posameznikov.

 

Skladno s prvim odstavkom 4. člena Splošne uredbe pomenijo osebni podatki katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Ne glede na to, da je naslov prebivališča določene osebe načeloma osebni podatek, pa poudarjamo, da so osebni podatki predmet zaščite skladno s Splošno uredbo takrat, ko skladno s prvim odstavkom 2. člena Splošne uredbe poteka obdelava osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Vprašanje je torej, kako so bili pridobljeni podatki o naslovu vašega stalnega prebivališča. Do kršitve varstva osebnih podatkov bi prišlo torej tedaj, ko bi bili podatki o naslovu stalnega prebivališča npr. posredovani iz zbirke osebnih podatkov (evidence, registra, baze podatkov, itd.). V tem primeru bi za tovrstno objavo medij moral zagotoviti ustrezno pravno podlago, ki so določene v 6. členu Splošne uredbe, npr. podlago v zakonu ali vaše soglasje.

 

Če ste mnenja, da je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, lahko podate prijavo na IP. Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

 

Tudi v primerih, ko IP ni pristojen organ, pa ste lahko deležni sodnega varstva zaradi nedopustnega posega v vašo zasebnost. Odvisno od konkretnih okoliščin objave gre lahko za katero od kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine po Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20), oz. lahko zahtevate odškodnino skladno z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631). Več o vaših pravicah (kakor tudi splošno o varstvu osebnih podatkov v medijih) si lahko preberete v smernicah IP »Varstvo osebnih podatkov in mediji«, ki so dosegljive na https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf, na strani 15. Opozarjamo pa tudi, da je pod določenimi pogoji mogoče uveljavljati tudi pravico do izbrisa oz. do pozabe skladno s 17. členom Splošne uredbe. Več o pravici do izbrisa in pogojih za njeno uveljavljanje si lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 0712-1/2019/1825 z dne 5.8.2019. 

 

V upanju, da so vam bila naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

Svetovalka Pooblaščenca za preventivo