Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.05.2020
Naslov: Vpogled v osebne podatke
Številka: 07121-1/2020/812
Vsebina: Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navedli ste, da je vaš nadrejeni vpogledoval v vaše osebne podatke, da vidi, kje stanujete. Prav tako je večkrat izpostavil, koliko ste porabili za malico. Podobno je storila tudi oseba, ki vašega nadrejenega nadomešča ter brskala za vašimi podatki v privatnem času. Zanima vas, s kakšno pravico nadrejeni ali kdo drug brska po sistemu za vašimi podatki.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Delodajalec ima na delovnem mestu pravice, ki izvirajo iz njegove lastnine na delovnimi sredstvi. Nedvomno pa mora delodajalec na delovnem mestu upoštevati delavčevo zasebnost in osebne podatke delavca obdelovati zgolj v obsegu, ki je potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti na delovnem mestu. Za obdelavo osebnih podatkov mora obstajati primerna pravna podlaga, npr. pravna podlaga, ki je določena v zakonu ali pa v nekaterih primerih tudi soglasje delavca (več o pravnih podlagah v delovnih razmerjih si lahko preberete npr. v mnenju št. 0712-1/2019/1778 z dne 30.7.2019). Vodenje nekaterih evidenc je predpisano z zakonodajo, npr. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06) med drugim določa evidenco o zaposlenih delavcih, v okviru katere se vodi tudi podatek o naslovu stalnega in začasnega prebivališča. Naloga upravljavca osebnih podatkov (torej vašega delodajalca) pa je tudi zavarovanje osebnih podatkov, ki jih zbira, kar pomeni, da mora sprejeti določene tehnične oz. organizacijske ukrepe za zavarovanje teh podatkov, npr. omejitev dostopa do podatkov delavca zgolj pooblaščenim osebam. S tem ukrepom tako onemogoči, da bi se osebe, ki niso za to pooblaščene, seznanile oz. vpogledovale v podatke, ki so sicer zbrani na zakoniti pravni podlagi. Navedeno pomeni, da mora vaš delodajalec med drugim tudi presoditi, kateri podatki so lahko dostopni vašemu neposredno nadrejenemu oziroma drugim zaposlenim v okviru opravljanja njihovih delovnih nalog. Odgovora na to vprašanje vam IP v okviru mnenja žal ne more podati.

 

Vprašanja, ki se navezujejo na varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, so obravnavana v Smernicah »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih« ki so dostopne na https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih/, kjer si lahko preberete ali je dopustno zbiranje osebnih podatkov v določenih situacijah, npr. telefonske številke, EMŠO, potrdila o nekaznovanosti, podatki o otrocih in drugih podatkov. Preverite lahko tudi, pod kakšnimi pogoji je dovoljen nadzor na delovnem mestu (stran 21-28 smernic). 

 

IP prav tako poudarja, da vam mora delodajalec skladno z 13. oz. 14. členom Splošne uredbe podati informacije o obdelavi osebnih podatkov, npr. glede identitete upravljavca, namenih obdelave osebnih podatkov, rokih hrambe, uporabnikih oz. kategorijah uporabnikov osebnih podatkov, vam podati informacije o pravicah, ki vam pripadajo skladno z zakonodajo itd.

 

Glede samega dejanskega razpolaganja s svojim dohodkom za malico, IP načeloma ne vidi razloga za razkritje takega podatka in s tem za poseg v zasebnost delavca. Skladno s prvim odstavkom 130. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) mora delodajalec delavcu med drugim zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom. Nadalje drugi odstavek določa, da v kolikor višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom. Višina povračila stroška za prehrano mora biti torej določena vnaprej in dejanska poraba delavca pri tem ni relevantna. Več npr. o podatku o dietni prehrani delavca, v kolikor je to za vas relevantno (če vam delodajalec nudi topel obrok med delom), pa si lahko preberete v citiranih smernicah na strani 12.

 

V kolikor na podlagi napotil menite, da gre za kršitev varstva osebnih podatkov, lahko podate prijavo na IP. Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

 

 

V upanju, da so vam bila naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

Svetovalka Pooblaščenca za preventivo