Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.05.2020
Naslov: Pridobivanje podatkov o lastništvu nepremičnin
Številka: 07121-1/2020/808
Vsebina: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja osebnih podatkov v zvezi z zbiranjem soglasij za napeljavo optičnih vodov. Zbiratelj soglasij vam je pojasnil, da je podatke o nepremičninah pridobil iz zemljiške knjige, kar se vam ne zdi sporno. Dvomite pa v  zakonitost pridobivanja podatkov o lastništvu stanovanj iz baze  https://evlozisce.sodisce.si/evlozisce/javni_izpisi/list.html (elektronska zemljiška knjiga). Prepričani ste, da bi bilo v tem primeru zakonito le táko zbiranje soglasij, kjer bi bili pristopni obrazci oddani v nabiralnike po stanovanjih brez lastniških podatkov, lastniki pa bi z dopolnitvijo podatkov verificirali svoje soglasje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V mnenju lahko zato podamo zgolj splošna pojasnila, ne moremo pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev.

 

IP pojasnjuje, da skladno z določbo 4(1) Splošne uredbe osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, gensko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Za vsakršno obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo zbiranje, uporabo in posredovanje, mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za zasebni sektor naslednje:

-      privolitev (točka (a)),

-      sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

-      zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)),

-      zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)).

 

Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, je obveznost upravljavca. V zvezi s pravnimi podlagami v zasebnem sektorju si lahko ogledate tudi infografiko, objavljeno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/png/infografike/pravne_podlage_zasebni_sektor_s_pogoji_privolitve.pdf.

 

IP je že zavzel stališče, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele, ipd.), niso varovani osebni podatki. Če prosilec na podlagi parcelnih številk z vpogledom v zemljiško knjigo določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1 oziroma s Splošno uredbo. Zaradi varstva osebnih podatkov pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik.

 

Tudi Upravno sodišče RS je s sodbo I U 1719/2012 z dne 19. 6. 2013 potrdilo opisano stališče in poudarilo, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, to je parcelna številka v povezavi z katastrsko občino, niso varovani osebni podatki. Pojasnilo je, da je IP pravilno ugotovil, da je na podlagi parcelne številke preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, mogoče identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Skladno s 4. členom Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1, v nadaljevanju ZZK-1) so vsi vpisi v zemljiško knjigo javni. Nadalje 195. člen ZZK-1 določa, da so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Torej poseben zakon določa, da je podatek o lastniku nepremičnine javen, poleg tega pa še druge stvarne pravice na nepremičninah.

 

Brezplačen dostop do javnih vpisov v zemljiški knjigi je omogočen prek elektronske zemljiške knjige. Portal e-ZK je javno spletišče, ki je sestavni del sistema e-ZK (drugi odstavek 3.a člena ZZK-1).

 

Temeljno načelo varstva osebnih podatkov je, da se osebni podatki ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv z namenom zbiranja (člen 5(1)(b) Splošne uredbe). IP ugotavlja, da je zbiranje soglasij za napeljavo optičnih vodov oblika ponujanja storitve in gre torej za namen neposrednega trženja storitve (izvedba optične napeljave). Po prvem odstavku 72. člena ZVOP-1, ki velja za neposredno trženje fizičnim osebam po navadni pošti, lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del. Skladno z drugim odstavkom 72. člena ZVOP-1 lahko upravljavec za namene neposrednega trženja osebnih podatkov uporablja naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s prejšnjim odstavkom: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna.

 

Ker so torej podatki iz zemljiške knjige javni po ZZK-1 in ker ZVOP-1 izrecno dopušča uporabo javno dostopnih osebnih podatkov za namen neposrednega trženja (torej tudi osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča lastnika nepremičnine), IP meni, da je tovrstna obdelava dopustna.

 

IP je v zvezi z vsebinsko podobnim vprašanjem, kot je vaše, že izdal neobvezujoča mnenja, npr. mnenje št. 0712-1/2019/1967 in mnenje št. 0712-1/2019/2787. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov