Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 27.04.2020
Naslov: Vpogled v anonimno prijavo
Številka: 07120-1/2020/323
Vsebina: Postopki na centrih za socialno delo, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da je v zadevi »prva socialna pomoč« center za socialno delo (CSD) na podlagi prejete anonimne prijave (napisane na roko) prejel obvestilo o sumu zanemarjanja mladoletnega otroka s strani matere. V ta namen je CSD starša na terenu s vsebino anonimne prijave seznanil, pri čemer pa se je mati otroka odločila, da poda kazensko ovadbo zoper anonimnega prijavitelja, pri čemer pa je CSD zaprosila za fotokopijo celotne dokumentacije v tovrstni zadevi. Zanima vas, ali lahko materi (poleg dokumentacije) priložite tudi fotokopijo anonimne prijave.  

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ustreznosti izpolnjevanja določb Splošne uredbe s strani upravljavcev ne more presojati.

CSD mora v zvezi z obdelovanjem osebnih podatkov posameznike na njihovo zahtevo seznaniti z osebnimi podatki oziroma dokumentacijo, ki jo obdeluje o njih. Upravičenci lahko to pravico uveljavljajo na dva načina:

V okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oz. pravico dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki je določena v členu 15 Splošne uredbe, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije:

(a)    namene obdelave;
(b)    vrste zadevnih osebnih podatkov;
(c)    uporabnike ali kategorije uporabnikov, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih ali mednarodnih organizacijah;
(d)    kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;
(e)    obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi; 
(f)    pravic odo vložitve pritožbe pri nadzornem organu;
(g)    kadar njihovi osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;
(h)    obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. 

Na podlagi 82. člena ZUP imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki.

V primeru, da se v zvezi z zadevo vodi upravni postopek, ima torej posameznik (stranka postopka oz. tisti, ki izkaže, da ima od tega pravno korist) pravico do pregleda spisa in v tem primeru lahko pregleduje vse dokumente v spisu. Ker pa želi v konkretnem primeru posameznica vpogled v dokumentacijo v zvezi z izvajanjem socialnovarstvene storitve in ne gre za upravni postopek, ta določba ne pride v poštev, lahko pa izkoristi pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki jo določa člen 15 Splošne uredbe. V tem primeru pa ne more dostopati do celotne dokumentacije, temveč samo do svojih osebnih podatkov (lahko tudi do podatkov mladoletnih otrok, če to ni v nasprotju s koristmi otrok), ne pa tudi do osebnih podatkov drugih oseb. Lahko torej pridobi informacije v zvezi z njenimi osebnimi podatki v anonimni prijavi, pri tem pa je potrebno paziti, da se ne seznani z osebnimi podatki drugih posameznikov. Osebni podatek je tudi pisava, saj se s pomočjo ročne pisave lahko določi posameznika, zato vam predlagamo, da posameznico seznanite z vsebino prijave (lahko jo tudi pretipkate), ne pa tudi s prijavo v fizični (papirni) obliki.  

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

 

                                                                                                 Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                                 informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Sonja Božič Testen,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov