Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 23.04.2020
Naslov: Videonadzor zasebnega zemljišča
Številka: 07121-1/2020/699
Vsebina: Definicija OP, Inšpekcijski postopki, Pravne podlage, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje glede videonadzora, ki ga iz s svoje posesti izvaja vaš sosed. Navajate, da imate za mejo s sosedom postavljeno betonsko ograjo. Sosed je za vašo hišo, visoko nad ograjo, pri višinski meji, postavil kamero. Kamera vas moti, saj zajema vaše dvorišče, zadnji del hiše z velikimi okni, zato se v lastni dnevni sobi ne počutite varno, saj se kamera vidi tudi skozi okna. Ponoči se po sprehodu na vašem dvorišču na kameri prižigajo rdeče lučke. Novejše kamere imajo zelo široke kote, zato menite, da kamera zajame vse. Sosed se na vaše pripombe ne odziva, pravi, da snema samo svojo trato in pot. Zanima vas, ali lahko kaj storite proti takšnemu videonadzoru. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Zakonsko podlago za izvajanje videonadzora, do drugačne ureditve v novem zakonu, predstavljajo določbe 74. do 77. člena ZVOP-1. V teh določbah pa je posebej urejen zgolj videonadzor območij, ki predstavljajo dostope v službene ali poslovne prostore, in območij, ki predstavljajo delovne prostore zaposlenih pri izvajalcu videonadzora, videonadzor večstanovanjske stavbe, medtem ko je pri presoji zakonitosti videonadzora vseh drugih območij potrebno presoditi, ali zanj obstaja katera od splošnih pravnih podlag za obdelavo.

 

Kar zadeva izvajanje videonadzora s strani posameznika, je potrebno uvodoma pojasniti, da se po 1. odstavku 7. člena ZVOP-1 določbe tega zakona ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Podobno določbo vsebuje tudi člen 2(2) Splošne uredbe. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svoje hiše, se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno uporabo in domače potrebe, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, kot naj bi to bilo tudi v konkretnem primeru.

 

Če menite, da je v konkretnem primeru podana kršitev, lahko pri IP vložite prijavo. Obrazec, ki vam je lahko v pomoč, najdete na spletni strani IP.

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave/

 

Ob tem pa IP pojasnjuje, da lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko za to obstaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-1 ali Splošne uredbe in ko je to v javnem interesu. To bi v vašem opisanem primeru pomenilo, da bi inšpekcijski postopek lahko uvedel le v primeru, ko bi obstajali dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, česar pa kamera, ki naj bi jo vaš sosed namestil na svojo posest, sama po sebi še ne izkazuje. Upoštevati je namreč treba, da iz pogleda na postavljeno kamero še ni mogoče ugotoviti, kaj le ta dejansko snema, če sploh, saj se v praksi pogosto dogaja, da imajo posamezniki postavljene zgolj »slepe kamere«, ki v resnici ne snemajo, vendar imajo le preprečevalni učinek, ali pa so posnetki tako slabe kvalitete, da posameznikov sploh ni mogoče prepoznati. V tem primeru ne nastaja zbirka osebnih podatkov niti ne gre za avtomatizirano obdelavo, zato IP ni pristojen za posredovanje.

 

Za uvedbo inšpekcijskega postopka IP potrebuje dokaze, ki izkazujejo nezakonitost izvajanja videonadzora (npr. konkretni videonadzorni posnetek). Slednje je v primeru izvajanja videonadzora s strani posameznika še posebej pomembno, saj vstop v stanovanje (hišo) zaradi ustavne določbe o nedotakljivosti stanovanja ni dopusten brez odredbe sodišča, poleg tega pa že zgolj sama uvedba inšpekcijskega postopka zoper posameznika - fizično osebo, pomeni poseg v njegovo zasebnost. Zaradi tega IP v primeru, ko posameznik izvaja videonadzor s kamerami, ki so nameščene na tistih njegovih zasebnih objektih, v katerih ni registrirane nobene dejavnosti, kot je to najverjetneje v obravnavanem primeru, postopek inšpekcijskega nadzora uvede le v primeru, ko obstaja dokaz (npr. videonadzorni posnetek), iz katerega je razvidno, da posameznik z videonadzornim sistemom dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti.  

 

Glede na navedeno bi tako morali prijavi priložiti videoposnetke, ki bi bili narejeni s predmetno kamero, fotografije posnetkov te kamere, ali fotografije same kamere. Inšpekcijski postopek se uvede po uradni dolžnosti na podlagi presoje inšpektorja, da obstajajo dovolj tehtni dokazi, da nekdo resnično izvaja videonadzor javne in zasebne površine, ki ni v njeni lasti in da so posnetki ustrezne kvalitete.

 

IP še omenja, da v kolikor nekdo s svojim videonadzorom dejansko snema posest oz. objekte za zasebne namene, in s takšnim svojim ravnanjem posega v osebnostne pravice posameznika, ima posameznik v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ) možnost vložiti tožbo in sodišču predlagati, da odredi prenehanje snemanja, prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. V primerih občutnega posega v zasebnost posameznika, mu je na razpolago tudi kazensko pravno sodno varstvo, saj bi lahko izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008, 66/2008 - popr., 39/2009, 55/2009 - odl. US, 91/2011, 54/2015, 38/2016, 27/2017, KZ-1) pomenilo tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja. Kdor namreč neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon se začne na predlog, ki ga je potrebno podati na pristojni policijski postaji.

 

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo na smernice IP o videonadzoru, ki so dostopne na povezavi: 

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.

IP pa je v zvezi z navedenim področjem izdal že veliko neobveznih mnenj, ki so objavljena na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«.

 

  

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

 

                                                                                                 Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                                 informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov