Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 24.04.2020
Naslov: Termo kamere
Številka: 07121-1/2020/727
Vsebina: Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov , Video in avdio nadzor, Zbirke osebnih podatkov, Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje glede videonadzora, in sicer kaj morate storiti v primeru, če bi želeli v recepcijo poslovne stavbe namestiti termo kamero brez beleženja zgodovine (vpogled samo toplotne slike na ekranu ob vstopu osebe v stavbo).

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V vprašanju namreč navajate, da videonadzora s termo kamero še ne izvajate, ampak da bi ga šele začeli in to poskusno.

 

Zakonsko podlago za izvajanje videonadzora, do drugačne ureditve v novem zakonu, predstavljajo določbe 74. do 77. člena ZVOP-1. V teh določbah pa je posebej urejen zgolj videonadzor območij, ki predstavljajo dostope v službene ali poslovne prostore, in območij, ki predstavljajo delovne prostore zaposlenih pri izvajalcu videonadzora, videonadzor večstanovanjske stavbe, medtem ko je pri presoji zakonitosti videonadzora vseh drugih območij potrebno presoditi, ali zanj obstaja katera od splošnih pravnih podlag za obdelavo.

 

Glede na 75. člen ZVOP-1 lahko zasebni sektor izvaja videonadzor dostopa v njihove uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. ZVOP-1 določa, kateri nameni izvajanja videonadzora so zakoniti. Glede na ZVOP-1 je praviloma dovoljeno snemati tisti del recepcije, kjer se posluje z gotovino in nadzor nad vstopom v stavbo, v kolikor je to v skladu z določbami 75. In 77. člena ZVOP-1.

 

Navajate, da bi videonadzor izvajali na recepciji s termo kamero (na vhodu v stavbo). Pri tem niste navedli namena, zaradi katerega bi namestili kamero in kaj bi z njo varovali. IP posameznih kamer z vidika ustreznosti in predvsem varnosti obdelave v mnenju ne more in ne sme presojati. Okoliščine se namreč lahko bistveno razlikujejo od primera do primera, zato ni mogoče vnaprej podati splošnega in enovitega odgovora. 

 

V kolikor gre za termo kamere, pa je potrebno vedeti, da gre za zaznavanje telesne temperature oseb, ki niso več »običajni« osebni podatki, ampak gre za posebne vrste osebnih podatkov (npr. ki se lahko nanašajo na zdravje snemane osebe), obdelavo teh oziroma splošno prepoved pa ureja Splošna uredba v 9. členu in se lahko obdelujejo samo v določenih naštetih primerih oziroma izjemoma. Upravljavec lahko obdeluje tovrstne osebne podatke sam, če je podana pravna podlaga (izjema) iz 2. odstavka tega člena. IP meni, da v vašem primeru najverjetneje ne bi bilo pravne podlage za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov (niti strank, niti delavcev).

 

V primeru, da želite uvesti termo kamere zaradi merjenja telesne temperature zaposlenim (ki odraža zdravstveno stanje delavca) IP uvodoma pojasnjuje, da delodajalci glede na določbe delovno-pravne zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi zaposlenih. Tovrstni podatki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov in Splošna uredba v členu 9 določa, da je njihova obdelava prepovedana, če ni podana katera od izjem iz 2. odstavka člena 9. Lahko bi šlo hkrati tudi za uporabo biometrijskih ukrepov (tehnologija prepoznave obraza), če se pri tem uporablja takšna tehnologije, ki omogoča enolično prepoznavo posameznika.

 

O merjenju temperature zaposlenim je IP pred kratkim na spletu že objavil neobvezno mnenje:

https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1[showUid]=1373

 

V tem mnenju IP je omenjena pravna podlaga, ko lahko pride do obdelave posebnih vrst osebnih podatkov (zdravstvenih) v primeru, kadar je ogroženo javno zdravje. Treba je upoštevati, da so lahko ukrepi, ki sicer posegajo na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, tudi v zaščiti življenjskih interesov zaposlenih, zakonitih interesih družbe in tudi v javnem interesu. Vendar pa gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zdravstvena stroka,  zlasti tudi pooblaščena oseba za medicino dela. Podrobneje si lahko o tovrstni obdelavi zdravstvenih podatkov preberete v omenjenem mnenju IP.

 

V tem primeru bi se delodajalec moral posvetovati s predstavniki medicinske stroke ter izvesti oceno učinkov glede varstva osebnih podatkov. Na spletni strani IP lahko najdete smernice, kako se tovrstne ocene učinka izvedejo (https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/ocene-ucinkov-na-varstvo-podatkov/), za mnenje na oceno učinka pa je priporočljivo angažirati pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov, kolikor jo je delodajalec imenoval.

 

IP meni, da bi upravljavec moral v notranjih aktih opredeliti namene snemanja, kaj bo snemal, kaj bo s tem varoval in zakaj s termo kamero ter katere vrste videonadzor bo izvajal.

 

IP še omenja, da so poleg »klasičnega« videonadzora lahko video kamere zmožne tudi inteligentne video analitike, upravljavec pa mora sam pretehtati, ali izvaja tudi tovrstno analitiko oziroma obdeluje osebne podatke tudi na tak način, da ne snema samo glasu in slike, ampak zajema tudi druge osebne podatke in jih analizira. Če da, potem mora pretehtati tudi katere vrste osebnih podatkov obdeluje, za katere vse namene se obdelujejo, če ima za to pravno podlago, na kakšen način se podatki zbirajo, ali se zbrani podatki povezujejo s katero drugo zbirko ter najverjetneje izvesti tudi oceno tveganja po Splošni uredbi.

 

Če gre v vašem primeru za inteligentno video analitiko, potem IP opozarja, da mora upravljavec pri izvajanju tega upoštevati temeljna načela varstva zasebnosti in osebnih podatkov s posebnim poudarkom na ustrezni informiranosti posameznikov, o samem izvajanju morajo biti obveščeni vnaprej (pri vsaki tovrstni kameri bi moralo biti označeno, da izvaja inteligentno analitiko). Upravljavec mora zagotoviti transparentnost zbiranja osebnih podatkov in mora posamezniku dati na voljo vse informacije o zbiranju osebnih podatkov, najkasneje v času zbiranja. Posameznik mora biti seznanjen z vsemi informacijami po 13. členu Splošne uredbe (npr. podatki o upravljavcu, o namenih zbiranja).

 

 

Gre za upoštevanje temeljnih načel varstva zasebnosti in osebnih podatkov, zlasti načela poštenosti in informiranosti o obdelavi osebnih podatkov, po katerem naj bi posameznik vedel, kdaj se podatki o njem obdelujejo, kdo to počne in s kakšnimi nameni.

 

IP omenja, da gre pri inteligentni video analitiki za več ravni obdelave podatkov, ali samo zaznavanje prisotnosti, ali segmentiranje ali celo identifikacijo in profiliranje.

 

Možnih je več variant kot so: upravljavec ne uporablja klasičnega videonadzora in uvaja inteligentno video analitiko; upravljavec želi nadgraditi obstoječi videonadzorni sistem z zmožnostmi inteligentne video analitike; upravljavec želi hkrati uvesti videonadzor z zmožnostmi inteligentne video analitike. IP izven konkretnega inšpekcijskega postopka (ko je sistem kamer že nameščen in delujoč) ne more brez ugotovitve dejstev v postopku presojati, za katero vrsto video nadzora gre ter ne more presojati zakonitosti izven postopka.

 

Inteligentna video analitika in video nadzor se ne obravnavata enako. Samo zato, ker se uporablja tehnologijo, ki temelji na videu oziroma sliki, še ne pomeni, da gre za videonadzor in to še ne pomeni, da gre za enakovredne posege v zasebnost.

 

Videonadzor, ki ga ureja ZVOP -1, se lahko uporablja le za namene, ki jih dopušča ZVOP -1 (75. člen ZVOP-1); le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi (delovna mesta, 77. člen ZVOP -1). Pri video analitiki nihče ne gleda ne posnetkov niti žive slike (kot pri videonadzoru za varovanje, kjer varnostnik opazuje živo sliko), temveč strojna in programska oprema izvaja analizo v realnem času brez udeležbe človeka. Pri video analitiki lahko ugotovimo, da se obdelujejo podatki o posameznikih (podoba obraza, starost, spol, temperatura…), da pa se podatki ne hranijo v obliki, ki bi bila povezana s posameznikom, temveč se podatki naprej (praktično v realnem času) obdelujejo le še v statistični oziroma agregirani obliki. 17. člen ZVOP -1 dopušča, da se lahko ne glede na prvotni namen zbiranja osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno -raziskovalne namene, vendar pa je treba statistične podatke, ki jih izdela video analitika, voditi ločeno od zbirke podatkov video nadzornega sistema, saj je vsebina zbirke video nadzornega sistema za varovanje ljudi in premoženja predpisana in omejena in vanjo ni dopustno vnašati drugih podatkov, kot npr. podatkov o starosti in spolu posameznika. Po določbi 4. odstavka 75. člena namreč ta zbirka vsebuje posnetek posameznika, datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom. Povezovanje zbirke osebnih podatkov video nadzornega sistema in zbirke podatkov, ki jih ustvari video analitika, bi predstavljajo kršitev določb ZVOP-1.

 

Inteligentna video analitika lahko nudi številne možnosti uporabe, ki sodijo v domeno upravljanja, oglaševanja, varnosti in drugih področij.

 

Namen zbiranja in obdelave podatkov je identifikacija ali razločevanje posameznika od posameznika in posredovanje raznih storitev, ki so prilagojeni (konkretnemu) posamezniku. Zajeti podatki se nanašajo na določljive posameznike oziroma skupaj z drugimi podatki omogočajo določljivost posameznika.

 

Za implementacije inteligentne video analitike, ki sodi v tisto raven, ki zajema identifikacijo in profiliranje, potrebuje upravljavec pravno podlago v izrecni privolitvi posameznika ali v zakonu. Za določene obdelave osebnih podatkov lahko veljajo tudi posebni, strožji režimi. Takšen obstaja za uvedbo biometrijskih ukrepov, kot je npr. biometrijska prepoznava obrazov, ki jih posebej ureja ZVOP-1, ki taksativno omejuje dopustne namene uvedbe biometrijskih ukrepov in zahteva predhodno odobritev nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov – IP.

 

Pri uporabi inteligentne video analitike prihaja do določenega posega v zasebnost posameznika in do obdelave osebnih podatkov posameznika in je zato treba poskrbeti za transparentnost delovanja takšne opreme in ustrezno obveščenost posameznika v smislu zagotavljanja pravice posameznika do nadzora nad obdelavo njegovih osebnih podatkov.

 

V primeru, da bi sistem video analitike za vas zagotavljal zunanji izvajalec, ne pozabite na ustrezno ureditev pogodbene obdelave osebnih podatkov, skladno z določbami 11. člena ZVOP -1.

 

Glede varnosti osebni podatkov IP poudarja, da mora upravljavec osebnih podatkov le-te ustrezno varovati v vseh fazah obdelave. Prvi odstavek člena 32 Splošne uredbe določa, da morata upravljavec in obdelovalec ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskimi ukrepov zagotoviti ustrezno raven varnosti glede na tveganje.

 

Upravljavec mora upoštevati tudi druge določbe ZVOP-1 glede videonadzora, in sicer, da odločitev o tem sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Pred uvedbo se mora posvetovati tudi z reprezentativnim sindikatom, v kolikor ta obstaja. O videonadzoru mora na vidnem mestu objaviti obvestilo.

 

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo na smernice IP o videonadzoru, ki so dostopne na povezavi: 

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.

 

Ter o »pametnem« videonadzoru:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_inteligentna_video_analitika.pdf

IP je v zvezi z navedenim področjem izdal že veliko neobveznih mnenj, ki so objavljena na spletni strani IP.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                                 Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                                 informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov