Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.05.2020
Naslov: Pravica do izbirsa komentarjev na spletu
Številka: 07121-1/2020/803
Vsebina: Pravica do popravka, Pravica do pozabe, Mediji
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da vas in vašega sina določen posameznik poimensko omenja v komentarju pod člankom v spletnem mediju. Zanima vas, kaj lahko v takšnem primeru storite, saj z zadevo iz članka niste povezani. Obrnili ste se na spletni mediji in zahtevali izbris, vendar tega niso storili.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Objava osebnih podatkov v komentarjih na spletni strani medija pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru objave podatkov posameznika gre lahko za poseg v pravice zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS, ki se varujejo pred pristojnimi sodišči.

 

Namreč vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo in ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa prvi odstavek člena 2 Splošne uredbe. »Osebni podatek« pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, »zbirka« pa pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi (prva in šesta točka člena 4 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov).

 

V kolikor na podlagi vsega navedenega menite, da gre v konkretnem primeru za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pri IP vložite prijavo. Kakor je bilo že uvodoma pojasnjeno, je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ki ga ureja 38. člen Ustave RS. Četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, to ne bi pomenilo, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Tako lahko npr. posameznik v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

 

V primeru objave osebnih podatkov, ki ne izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, lahko takšno ravnanje pomeni tudi storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz osemnajstega poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, s sprem; v nadaljevanju: KZ-1), kjer so v členih 158. do 162. določeni elementi kaznivih dejanj, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri  čemer pa je potrebno opozoriti, da se pregon za navedena kazniva dejanja začne na zasebno tožbo (168. člen KZ-1).

 

IP vas dodatno napotuje na 11. člen Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15; v nadaljevanju: ZEPT), ki ureja odgovornost ponudnikov storitev gostovanja. V skladu z navedenim členom zakon pri ponudnikih spletnih storitev gostovanja omejuje njihovo odgovornost za objavljeno vsebino s strani posameznikov s t. i. sistemom notice-and-takedown (sistem prijave in odstranitve), po katerem ponudnik storitve ni dolžan sam iskati protipravnih vsebin, temveč pa je dolžan ukrepati, če mu je protipravnost znana ali ko ga oškodovanec obvesti o kršitvi.

 

Še enkrat je treba poudariti, da IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP