Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 29.04.2020
Naslov: Pridobivanje fotografij voznika za namene prekrškovnega postopka
Številka: 07121-1/2020/763
Vsebina: Fotografije kot OP, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravni postopki , Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste dne 8. 4. 2020 poslali dopis, v katerem navajate, da ste od mestnega redarstva prejeli plačilni nalog. Ker vozila niste upravljali, ste napisali ugovor, ki je bil sprejet, vendar pa je nato žena dobila isto številko plačilnega naloga za isti prekršek. Ko ste jih vprašali, na podlagi česa so ji poslali plačilni nalog, so vam odgovorili, da imajo dostop do javnih evidenc in so primerjali sliko narejeno z radarjem in sliko iz potnega lista, na kar so na podlagi tega izdali plačilni nalog. Višina kazni je 80 polovička 40 EUR, zato vas zanima, ali je glede višino kazni dovoljeno, da iščejo podatke po vseh evidencah?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim zgoraj navedenim vprašanjem.

 

****

 

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov. V mnenju lahko zato poda zgolj splošna pojasnila, ne more pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev in uporabnikov osebnih podatkov ter ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe.

 

Glede na to, da se vaše vprašanje nanaša na pridobivanje in uporabo osebnih podatkov za namene vodenja prekrškovnega postopka, je treba opozoriti še na Sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), po katerem IP inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (drugi odstavek 120. člena Ustave za upravne organe, 125. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

 

****

 

Pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
 

Točka (f) se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

V primerih, ko se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja prekrškovnih postopkov, se kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki se zbirajo in uporabljajo za namene vodenja prekrškovnega postopka, šteje (e) točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, saj gre za obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (prekrškovnemu organu). Po drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) prvega odstavka tega člena tako, da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave.

 

Obdelava osebnih podatkov v prekrškovnem postopku se z vidika zgoraj citiranih določb (e) točke prvega odstavka in drugega odstavka 6. člena Splošne uredbe šteje za zakonito, če se izvaja skladno s pravili, ki jih določajo materialni in postopkovni predpisi, ki določajo načela, pravice, dolžnosti, pooblastila in postopek za prekrške. Kot temeljni predpis, ki določa postopek za prekrške ter s tem povezana pooblastila prekrškovnih organov, se šteje Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, s sprem., v nadaljevanju ZP-1).

 

Četrti odstavek 45. člena ZP-1 določa, da morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij.

 

Mestno, medobčinsko ali občinsko redarstvo ima kot prekrškovni organ z vidika (e) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe v zgoraj citiranem četrtem odstavku 45. člena ZP-1 pravno (zakonsko) podlago, da od državnih organov in upravljavcev osebnih podatkov brezplačno pridobiva tiste osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev in presojo dejstev v konkretnem prekrškovnem postopku in za izvršitev sankcij. Prekrškovni organ je pri tem enako kot vsak drug upravljavec osebnih podatkov pri odločanju o tem, katere osebne podatke bo pridobival v konkretnem postopku, vezan na načela varstva osebnih podatkov, med katera sodi tudi načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1 oziroma načelo najmanjšega obsega podatkov iz (c) točke prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe. Navedeno pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za dosego namena, zaradi katerega se obdelujejo. Glede na to, da ZP-1 ne vsebuje nobenih določb o tem, za katere vrste prekrškov lahko prekrškovni organ uporabi pooblastilo za pridobivanje osebnih podatkov iz četrtega odstavka 45. člena ZP-1, je odločitev o tem, katere osebne podatke bo prekrškovni organ pridobival od državnih organov, nosilcev javnih pooblastil ter drugih upravljavcev osebnih podatkov, tako odvisna od okoliščin konkretnega primera, voditi pa jo mora odgovor na vprašanja, ali so podatki, ki se pridobivajo (1) primerni, kot tudi (2) potrebni za to, da se doseže namen, zaradi katerega se zbirajo.

 

V primeru odsotnosti izrecnih navedb lastnika vozila, kdo je bil v času storitve prekrška voznik vozila, ima po oceni IP prekrškovni organ za potrebe ugotovitve relevantnega dejstva – kdo je bil voznik v času storitve prekrška, pravico to dejstvo ugotavljati tudi z vpogledom v fotografije oseb, katerim je življenjsko izkustveno lastnik vozila najverjetneje dal vozilo v uporabo. To pa so običajno (tudi) člani gospodinjstva lastnika vozila. Navedeno pomeni, da lahko redarstvo kot prekrškovni organ v primeru, ko fotografijo voznika ali lastnika vozila potrebuje za namene ugotavljanja dejstev v konkretnem prekrškovnem postopku, na podlagi četrtega odstavka 45. člena ZP-1 od upravljavca osebnih podatkov pridobi tudi fotografijo lastnika vozila ter glede na okoliščine primera po potrebi tudi npr. fotografije polnoletnih članov gospodinjstva ženskega spola, tako pridobljene fotografije pa lahko za tem primerja s fotografijo voznika, s katero že razpolaga ter uporabi kot dokaz v konkretnem prekrškovnem postopku. V primeru takšnega zbiranja in uporabe osebnih podatkov gre za zbiranje osebnih podatkov za določene in zakonite namene, zaradi česar takšne obdelave osebnih podatkov po oceni IP z vidika določb ZVOP-1 in Splošne uredbe ne moremo šteli za nezakonito in neskladno z načelom sorazmernosti.

 

IP na koncu še dodaja, da tudi v primeru, ko bi prekrškovni organ pridobil fotografije bistveno širšega kroga oseb in bi s tem presegel meje načela sorazmernosti oz. najmanjšega obsega podatkov, IP takšne kršitve ne bi mogel obravnavati. Kot že omenjeno, se namreč IP, kot inšpekcijski organ, skladno s Sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 ne more vmešavati v konkretne (u)pravne postopke, ki jih v okviru svojih pooblastil vodijo drugi organi na način, da bi v okviru postopka inšpekcijskega nadzora preverjal, ali prekrškovni organ v konkretnem prekrškovnem postopku spoštuje načela varstva osebnih podatkov. Skladno s citiranim sklepom Ustavnega sodišča RS lahko torej posamezniki svoje pravice v zvezi z osebnimi podatki, ki so bili po njihovem prepričanju nezakonito pridobljeni in uporabljeni v prekrškovnem postopku, svoje pravice uveljavljajo pred organi, ki so pristojni odločati v konkretnem postopku, in sicer z uporabo ugovorov ter rednih ali izrednih pravnih sredstev, v skladu z zakonom, ki ureja prekrškovni postopek v konkretni zadevi.

 

 

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašaje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravil:

Jože Bogataj,

namestnik informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka