Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.12.2018
Naslov: Hramba podatkov pri izvajalcu medicine dela ter ugotavljanje istovetnosti pacienta
Številka: 0712-3/2018/2462
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 6. 11. 2018 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o ustreznosti prakse:

  • da določen izvajalec medicine dela že več kot 10 let hrani vaše podatke v informatizirani obliki (enkrat ste namreč že bili tam na preventivnem pregledu) in
  • da na preventivnem pregledu ni bilo treba predložiti kartice zdravstvenega zavarovanja, pač pa je istovetnost bila ugotovljena le na podlagi osebne izkaznice.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

1. Izvajalec medicine dela mora zdravstveno dokumentacijo v zvezi z zdravstvenimi pregledi delavcev hraniti najmanj 10 let po smrti pacienta. Manj pomembno dokumentacijo pa 15 let od nastanka.

 

2. Pri izvajanju zdravstvenih pregledov delavcev se identifikacija pacientov praviloma ne izvaja s pomočjo kartice zdravstvenega zavarovanja.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ne določa posebnega roka hrambe zdravstvene dokeumentacije in drugih osebnih podatkov, ki se ustvarijo ali so pridobljeni pri izvajanju preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. Rok tudi ni določen s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Zato se na tem področju uporabljajo splošna pravila o hrambi zdravstvene dokumentacije iz Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), in sicer 10 let po smrti pacienta, manj pomembna dokumentacija pa se hrani 15 let od nastanka. Če je izvajalec medicine dela hkrati javni zdravstveni zavod, zanj velja tudi Enotni klasifikacijski načrt, ki določa nekatere podrobnosti glede hrambe posameznih dokumentov. Omenjena roka se smisleno uporabljata tudi za podatke, ki se vodijo v informatizirani obliki, če so namen, obseg in vsebina enaki kot pri papirni dokumentaciji.

 

Ker pri zdravstvenih pregledih delavcev ne gre za zdravstvene storitve, ki bi bile krite iz zdravstvenega zavarovanja, je predložitev kartice zdravstvenega zavarovanja irelevantna. Poleg tega, ta kartica ni najustreznejši dokument za dokazovanje istovetnosti, ker ne gre za dokument s sliko. Lahko pa izvajalec medicine dela računalniško prebere podatke s pomočjo te kartice, če pacient – delavec v to posebej in veljavno privoli. Ugotavljanje identitete pacienta z osebno izkaznico je dopustno, saj je to njena funkcija, potrditev identitete pa je potrebna za preprečevanje goljufij in napak.

 

Prijazen pozdrav,

 

 

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka