Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 14.04.2020
Naslov: Snemanje iz avtomobila
Številka: 07121-1/2020/602
Vsebina: Pravne podlage, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi, Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je dne 9. 4. 2020 prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da imate na avtomobilu spredaj in zadaj montirano kamero, ki ima t.i. aktivacijski senzor. To pomeni, da ko je vozilo parkirano in senzor zazna gibanje v bližini avta, potem nekaj časa snema. Navedeno funkcijo imate vključeno, ko je avto pakiran na vašem zasebnem parkirišču, ki pa meji na cesto z umirjenim prometom, po kateri se občasno sprehajajo ljudje. Posnetki se avtomatično brišejo na 24 ur, sami pa jih ne pregledujete. Zanima zanima vas, če kršite pravila varstva osebnih podatkov, če nek posnetek predate organom pregona ko na primer pride do poškodbe ali kraje vozila. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

 

Splošna uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Kdaj bo šlo za popolnoma osebno ali domačo dejavnost je odvisno od konkretnih okoliščin snemanja, kar se ugotavlja v konkretnem primeru, ob upoštevanju določenih kriterijev izoblikovanih v evropski praksi. IP meni, da lahko snemalci z uporabo ustreznih zaščitnih ukrepov pomembno zmanjšajo tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, kar lahko bistveno vpliva na to ali se bo konkretna obdelava štela za popolnoma osebno ali domačo dejavnost.

 

IP je v pretekli inšpekcijski praksi že odločil, da se posredovanje osebnih podatkov pristojnim službam NE šteje za popolnoma osebno ali domačo dejavnost, kljub temu pa je takšno obdelavo praviloma šteti v zakonitem interesu upravljavca, ki pretirano ne posega v pravice in svoboščine posameznikov – zato je takšno posredovanje tudi zakonito.

 

Obrazložitev

 

IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru menja ne more podati dokončnega odgovora glede zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, temveč lahko le usmeri na kriterije, po katerih mora tisti, ki podatke zbira, hrani ali drugače obdeluje, ugotavljati skladnost svojega ravnanja.

 

Po določbi 2(2)(c) Splošne uredbe se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

 

Ali gre za popolnoma osebno ali domačo dejavnost je treba ugotavljati za vsako obdelavo osebnih podatkov posebej. To pomeni, da je treba ločiti npr. zbiranje osebnih podatkov (snemanja) od posredovanja teh podatkov tretjim osebam (npr. pristojnim organom ali objavo na spletu).

 

EU smernice v zvezi z obdelavo osebnih podatkov z uporabo video naprav pri razlagi izjeme domače dejavnosti napotujejo na sodno prakso Sodišča EU (SEU), ki je vprašanje zasebne ali domače dejavnosti zlasti obravnavala v dveh sodbah:

  • Izjemo domače uporabe je treba razlagati tako, »da se nanaša samo na dejavnosti, ki se izvajajo v zasebnem in družinskem življenju posameznikov, kar očitno ne velja za obdelavo osebnih podatkov, ki vključuje njihovo objavo na spletu, s čimer ti postanejo dostopni neopredeljenemu številu oseb« (C-101/01,Bodil Lindqvist, 6.11.2003, odst. 47).
  • Če videonadzorni sistem zajema – čeprav delno – javni prostor in je tako usmerjen iz zasebnega okolja tistega, ki tako opravi obdelavo podatkov, ga ni mogoče šteti za popolnoma „osebno ali domačo“ dejavnost v smislu člena 3(2), druga alineja, Direktive 95/46 (C-212/13,František Ryneš v Úřad pro ochranuosobních údajů, 11. 12. 2014, odst. 33)

 

Dalje evropske smernice napotujejo na dodatne kriterije, ki jih je treba upoštevati v konkretnem primeru:

  • OSEBNI ODNOS: Ali je odnos do posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki osebne narave (»personal relationship«);
  • IZVAJANJE DEJAVNOSTI: Ali obseg in pogostost snemanja kaže na kakršnokoli poklicno aktivnost /izvajanje dejavnosti (»professional activity«);
  • ŠKODLJIVI VPLIVI: Kakšen je potencialen škodljiv vpliv na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki (»advers impact«).

 

Smernice napotujejo na tehtanje od primera do primera, glede na razloge, ki izhajajo iz konkretnih okoliščin snemanja, zato ni mogoče vnaprej doreči, ali je konkretni posnetek zasebne narave.

 

Ob zgoraj navedenem IP dodaja, da lahko snemalci z ustreznimi zaščitnimi ukrepi (kot npr. kratek rok hrambe posnetkov, omejen snemalni kot na tisto območje, ki v najmanjši možni mera posega v zasebnost in še zagotavlja izpolnitev namena, itd.) pomembno zmanjšujejo tveganje za »škodljive posledice« na pravice in svoboščine posameznikov, kar lahko bistveno prispeva k ugotovitvi, da gre v konkretnem primeru za zasebno ali domačo dejavnost. Treba pa je, kot navedeno, tehtati vse okoliščine pri konkretnem posnetku.

 

Ko gre za posredovanje osebnih podatkov (npr. posnetkov na katerih so razvidni določljivi posamezniki) pristojnim državnim organom IP takšnega posredovanja, po dosedanji inšpekcijski praksi, ne šteje za popolnoma zasebno ali domačo dejavnost. Kljub temu pa je IP takšno obdelavo štel za zakonito, ker so bili izpolnjeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov v skladu s členom 6(1)(f) Splošne uredbe (zakoniti interes posameznika, da varuje svojo lastnino, pri tem pa pretirano ne poseže v pravice in svoboščine oseb na posnetkih).

 

Upamo, da smo vam s svojimi pojasnili in usmeritvami uspeli pomagati.

 

Lep pozdrav,

 

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo