Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 28.04.2020
Naslov: Pridobivanje podatkov od GURS in zemljiške knjige s strani projektantov
Številka: 07121-1/2020/742
Vsebina: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki , Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, zakaj projektanti niste upravičeni do prejema podatkov brez omejitev s strani GURS oz. zemljiške knjige o lastnikih parcel, ki so fizične osebe. Pojasnjujete namreč, da omejitve (denimo izpisi v pdf obliki, ki onemogoča avtomatizirano obdelavo podatkov, omejitev števila vpogledov v eni seji, potreba po pogostih ponovnih registracijah) otežujejo vaše delo in ga delajo še bolj zamudnega. Zaradi narave vašega dela bi si želeli podobne ureditve, kot velja denimo za odvetnike, ki imajo pri opravljanju svojega dela možnost pridobiti podatke brez omejitev.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Iz vašega dopisa izhaja, da vas bolj kot vprašanje pravne podlage zanima, ali bi lahko avtomatizirano (oz. na drugačen način manj zamudno) iz zemljiške knjige in katastrov prejemali podatke, ki jih potrebujete pri svojem delu.

 

PRIDOBIVANJE PODATKOV IZ ZEMLJIŠKE KNJIGE

 

Glede objave podatkov oziroma glede dostopa do podatkov, ki so vpisani v zemljiški knjigi, Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 in naslednji; v nadaljevanju ZZK-1) v 1. členu uvodoma določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Načelo javnosti je tudi eno temeljnih načel, ki jih določa ZZK-1, in skladno z njim so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni (4. člen).

 

Javnost podatkov iz glavne knjige – 195. do 198. člen ZZK-1

 

Skladno s 195. členom ZZK-1 so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige pa je urejen v 198. členu ZZK-1, po katerem mora biti vsakomur prek portala e-ZK omogočen brezplačen dostop in računalniški izpis teh podatkov informatizirane glavne knjige:

  1. vpisanih (aktualnih) podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (redni izpis iz zemljiške knjige),
  2. prej vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino in ki so zaradi poznejših vpisov označeni kot izbrisani (zgodovinski izpis iz zemljiške knjige),
  3. podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona,
  4. če je pri nepremičnini vpisana plomba tudi podatkov:
  • o stanju postopka,
  • o vsebini zemljiškoknjižnega predloga in
  • o vsebini sklepov zemljiškoknjižnega sodišča ali sodišča druge stopnje o vpisu.

 

Zgoraj navedeni podatki so torej absolutno javni, vendar pa je način dostopa do teh podatkov, kot bo razvidno iz nadaljevanja tega mnenja, deloma omejen.

 

Način izvrševanja javnosti zemljiške knjige

 

Na podlagi ZZK-1 sprejet Pravilnik o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 30/11 in 55/11) v prvem odstavku 19. člena določa, da mora biti javni dostop do podatkov iz prvega odstavka 198. člena ZZK-1 prek portala e‑ZK omogočen po teh iskalnih parametrih:

  1. do rednega ali zgodovinskega izpisa: po identifikacijskem znaku ali ID nepremičnine,
  2. do podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega odstavka 13.a člena zakona: po ID te izvedene pravice ali pravnega dejstva,
  3. do podatkov iz 4. točke prvega odstavka 198. člena zakona: po opravilni številki zemljiškoknjižnega postopka.

 

Drugi odstavek 19. člena Pravilnika o zemljiški knjigi pa določa, da mora biti računalniški izpis podatkov iz prejšnjega odstavka omogočen tako, da poizvedba po izbranem iskalnem parametru vrne PDF datoteko z vsebino iskanega izpisa.

 

Drugačno pridobivanje podatkov, kot je navedeno v zgoraj opisanih določbah, po ZZK-1 ter Pravilniku o zemljiški knjigi ni predvideno. Avtomatizirano črpanje podatkov, ki bi vam olajšalo delo, je omejeno zaradi varstva osebnih podatkov posameznikov, saj med drugim določbi 199. člena in 199.a člena ZZK-1 predvidevata omejitve javnosti zemljiške knjige. Predviden (omejen) način dostopanja do podatkov med drugim služi varovanju osebnih podatkov posameznikov.

 

199. člen ZZK-1 v prvem odstavku tako določa, da določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč. V drugem odstavku je določeno, da nima nihče pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini. Ne glede na predhodno določbo pa imajo določene privilegirane osebe vseeno pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini (mednje projektanti ne sodijo), o dostopu do teh podatkov na podlagi četrtega odstavka istega člena odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. 199.a člen ZZK-1 pa nadalje taksativno določa primere, pogoje in privilegirane osebe, za katere mora Center za informatiko zagotoviti spletne storitve za elektronsko posredovanje varovanih osebnih podatkov iz informatizirana glavne knjige.

 

Informacijski pooblaščenec glede na vse navedeno zaključuje, da so omejitve, s katerimi se srečujete pri svojem delu, natančno predvidene v ZZK-1 in Pravilniku o zemljiški knjigi, vključno s prejemanjem podatkov v obliki PDF datotek. Projektanti pa po trenutni ureditvi ne sodijo med t.i. privilegirane subjekte, ki bi jim bil zaradi opravljanja njihovega dela omogočen kakršen koli drugačen način pridobivanja podatkov iz zemljiške knjige, kot je to omogočeno splošni javnosti.

 

Za morebitno drugačno izvrševanje pravice do dostopa do javnih podatkov iz zemljiške knjige pa vam svetujemo, da se obrnete na samo zemljiško knjigo.

 

PRIDOBIVANJE PODATKOV IZ EVIDENC GEODETSKE UPRAVE

 

Zakon, ki ureja pridobivanje podatkov od Geodetske uprave RS (GURS), je Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, s sprem., v nadaljevanju ZEN), ki v XII. poglavju ureja izdajanje in javnost podatkov, ki se vodijo v evidencah o nepremičninah (zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot), ki jih vodi in vzdržuje GURS.

 

V prvem odstavku 114. člena ZEN je določeno, da so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot javne evidence, drugi odstavek pa nadalje določa, da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz javnih evidenc iz prejšnjega odstavka o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji vpisani podatki, pri čemer pa lahko glede lastnika pridobi le podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. Citirani določbi sta bili delno razveljavljeni, in sicer:

  • z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-464/06-13 z dne 5. 7. 2007, kjer je Ustavno sodišče odločilo, da se prvi in drugi odstavek 114. člena ZEN razveljavita, kolikor določata javnost registra nepremičnin v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, če gre za fizično osebo;
  • z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-98/11-17 z dne 26. 9. 2012, kjer je Ustavno sodišče odločilo, da se prvi in drugi odstavek 114. člena ZEN razveljavita, kolikor določata javnost zemljiškega katastra in katastra stavb v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, če gre za fizično osebo.

 

Pravilnik o pogojih in načinu računalniškega dostopa do podatkov iz evidenc in zbirk geodetskih podatkov (Uradni list RS, št. 25/08 in 10/11) določa pogoje in načine računalniškega dostopa do podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin in registra prostorskih enot, ki jih vodi GURS. Drugi odstavek 3. člena omenjenega Pravilnika določa, da lahko vpogled v geodetske podatke in prevzemanje geodetskih podatkov, razen dostopa do osebnih podatkov, uporabljajo tudi druge pravne osebe (poleg eksplicitno navedenih državnih organov, organov samoupravne lokalne skupnosti, notarjev, geodetskih podjetij, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost, izvajajo geodetske storitve, ter nosilcev javnih pooblastil).

 

Način dostopanja do elektronskih podatkov iz evidenc in zbirk geodetskih podatkov je torej prav tako omejen, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov.

 

Sklepno

 

Iz vsega zapisanega izhaja, da imajo projektanti, kot tudi splošna javnost, pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz omenjenih javnih knjig in katastrov. Zakonodaja pa eksplicitno omejuje možnosti povezovanja evidenc, uparjanja podatkov in druge načine uporabe podatkov tako, da omejuje načine pridobivanja podatkov. Te omejitve po eni strani pomenijo, da vaše delo žal ne more potekati hitreje, po drugi strani pa ščitijo pravice posameznikov do varstva osebnih podatkov in zasebnosti.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov