Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 16.04.2020
Naslov: Pridobivanje podatkov o stanju dolga umrlega svojca
Številka: 07121-1/2020/617
Vsebina: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Vpogled v OP umrlih
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš elektronski dopis, v katerem pojasnjujete, da imate kot dediči težavo pridobivati podatke od banke o stanju dolga umrlega svojca. Pravnomočnega sklepa o dedovanju še nimate. Sprašujete nas, ali bi banka res kršila določbe Splošne uredbe, če bi vas seznanila s stanjem nezapadlega dolga in bi vam poslala obvestilo, kdaj in koliko znaša obrok plačila še preden bi dobila pravnomočni sklep o dedovanju.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Kljub uveljavitvi Splošne uredbe se za obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov še vedno uporabljajo določbe ZVOP-1, saj Splošna uredba to področje prepušča urejanju držav članic. ZVOP-1 v 23. členu določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, poleg tega pa lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov.

 

Za posredovanje osebnih podatkov umrlega posameznika morajo biti skladno s 23. členom ZVOP-1 torej kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

  • podatki se lahko posredujejo zakonitemu dediču prvega ali drugega dednega reda,
  • dedič mora izkazati pravni interes,
  • zapustnik ni prepovedal posredovanja podatkov.

 

Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, s sprem. in dop.) v 11. členu opredeljuje prvi dedni red, v katerega spadajo zapustnikovi potomci in zakonec. V drugi dedni red pa v skladu s 14. členom spadajo zapustnikovi starši in zakonec. Iz vašega zapisa ne izhaja, ali ste zakoniti ali oporočni dediči; če ste zakoniti dediči, lahko to dejstvo izkazujete na različne načine, med drugim z izpiskom iz matičnega registra.

 

Pravni interes posameznika temelji na varstvu določene pravne koristi, ki predstavlja na zakon ali drug predpis oprto osebno korist. Banka mora pravni interes oceniti na podlagi okoliščin konkretnega primera, posebej na podlagi vsebine konkretne posojilne pogodbe, ki jo je sklenila z zapustnikom – če bi iz konkretnih kreditnih poslov izhajalo, da bi zapustnikove kreditne obveznosti lahko pomenile finančno obremenitev za vas kot dediče (kar navajate, da je izpolnjeno), imate po mnenju IP pravni interes, da pridobite podatke o zapustnikovih kreditnih obveznostih do banke. Če pa iz konkretnih kreditnih poslov med banko in zapustnikom npr. izhaja, da plačevanje prevzame porok, ki niste vi, in tudi sicer zapustnikove obveznosti do banke na vaš položaj kot dedičev ne morejo vplivati, pa vam pravnega interesa po mnenju IP ne gre priznati.

 

Ob vsem tem je potrebno upoštevati še morebitno zapustnikovo prepoved posredovanja podatkov, o čemer pa bi vas banka morala obvestiti.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da banki za posredovanje podatkov ni treba čakati na pravnomočni sklep o dedovanju. Če so izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji, mora banka namreč posredovati dedičem prvega in drugega dednega reda, ki dediči postanejo s trenutkom zapustnikove smrti. Okoliščino smrti se med drugim izkazuje z mrliškim listom ali izpiskom iz matičnega registra o smrti.

 

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodločaš.si.

 

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: www.ip-rs.si/vop/.

 

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                   Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

 

mag. Polona Merc, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

 

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.