Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 03.01.2019
Naslov: Zemljiška knjiga
Številka: 0712-3/2018/2680
Vsebina: Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 4. 12. 2018 po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z javnostjo podatkov zemljiške knjige. Navajate, da ste ob vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo ugotovili, da so v zemljiški knjigi zapisani in javno dostopni podatki o vašem stanovanjskem kreditu, in sicer znesek, obrestna mera, banka, čas odplačevanja kredita. Navajate, da je ta podatek dostopen vsakomur, ki se prijavi v portal zemljiške knjige. Zanima vas, ali je to možno glede na ureditev varovanja osebnih podatkov ter ali bi bilo možno dostop do teh podatkov omejiti s privolitvijo.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Glede na člen 6 (1) člen Splošne uredbe o varstvu podatkov je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov (poleg npr. privolitve; pogodbe) tudi tista obdelava, ki je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

 

Iz vaših navedb sklepamo, da se vaše vprašanje nanaša na vpis podatkov v zemljiško knjigo, ki se nanašajo na hipoteko kot zavarovanje vašega stanovanjskega kredita. Iz Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) izhaja, da je hipoteka zastavna pravica na nepremičninah. Zakonik določa v 141. členu nastanek hipoteke na podlagi pravnega posla. Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Listina mora vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka in višino ter zapadlost zavarovane terjatve.

 

Zemljiško knjigo vodi sodišče, ureja jo Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1 s spremembami; v nadaljevanju ZZK).

 

Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Glede na ta zakon so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, so javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo.

 

ZZK v 13. a členu poleg ožjega ureja tudi širši pravni položaj nepremičnine, ki po tem zakonu vključuje:

1.      osnovni pravni položaj nepremičnine in

2.      vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini.

 

Pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini, so med drugim tudi vknjižene in predznamovane izvedene pravice (kar pa je tudi hipoteka).

 

Vpis hipoteke v zemljiško knjigo določa 16. člen ZZK, ki navaja, da se vpišejo podatki o terjatvi (npr. stanovanjski kredit), zavarovani s hipoteko:

1.      višina glavnice terjatve in valuta, v kateri je višina glavnice izražena,

2.      če se glavnica terjatve valorizira z valutno oziroma drugo valorizacijsko klavzulo, se navede tudi ta podatek z vsebino, kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis,

3.      če od terjatve pred njeno zapadlostjo tečejo obresti, se navede tudi podatek o obrestni meri teh pogodbenih obresti in začetek teka teh obresti,

4.      zapadlost glavnice terjatve:

 

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

Svetovalka informacijske pooblaščenke

                                                                                  

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka