Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 21.04.2020
Naslov: Videonadzor registracije delovnega časa
Številka: 07121-1/2020/663
Vsebina: Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora nad registracijo delovnega časa.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil.

Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Iz navedb v vašem zaprosilu izhaja, da je namen vzpostavitve videonadzora v konkretnem primeru izključno nadzor nad prihodi in odhodi zaposlenih delavcev z dela. Gre torej za videonadzor registracije delovnega časa zaposlenih. V zaprosilu navajate tudi, da nameravate videonadzor izvajati tako, da se v trenutku opravljene registracije, ko delavec prisloni kartico k registracijskemu terminalu, sproži kamera, ki naredi fotografski posnetek (ne gre torej za snemanje in shranjevanje videoposnetka, pač pa zgolj fotografskega posnetka - fotografije). IP meni, da uporaba video kamere, ki opravi fotografijo zaposlenega ob registraciji delovnega časa in jo nato hrani, sicer predstavlja nekoliko manjšo stopnjo posega v zasebnost zaposlenega, kot to velja za uporabo video kamere, ki bi imela vključen snemalnik in bi hranila videoposnetke. Kljub temu pa gre še vedno za relativno resen in nikakor zanemarljiv poseg v zasebnost zaposlenega in vsekakor je treba tudi ob uporabi takega sistema videonadzora zadostiti zakonskih zahtevam ter zagotoviti ustrezne varovalke za varstvo pravic zaposlenih, ki so izpostavljeni taki obliki nadzora.

V skladu z določbami 75. člena ZVOP-1 se tako videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko izvaja tako v javnem kot zasebnem sektorju, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. V skladu s tretjim odstavkom 75. člena je o izvajanju videonadzora potrebno pisno obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. V konkretnem primeru IP svetuje, da (v kolikor bo zadoščeno zakonskim zahtevam za vzpostavitev videonadzora) zaposlenim posebej pojasnite, da se ne bo izvajalo stalno snemanje, ampak se bo sistem aktiviral le ob dejanski registraciji delovnega časa.

Iz navedenih določb 75.člena ZVOP-1 torej izhaja, da se videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko izvaja, če je to potrebno za dosego dopustnega namena obdelave. V vsakem primeru je torej treba oceniti, ali je uvedba videonadzora v skladu z načelom sorazmernosti – ali ne bi mogli želenega namena (v konkretnem primeru preprečitev kršitev pri registraciji delovnega časa) doseči tudi na milejši način, ki bi manj posegal v zasebnost posameznikov (v konkretnem primeru zaposlenih). Delodajalec ima pravico do nadzora nad registracijo delovnega časa svojih zaposlenih, pri čemer pa mora seveda upoštevati tudi načelo zakonitosti in sorazmernosti.

ZVOP-1 v 75. členu nadalje določa, da zbirka osebnih podatkov v zvezi z nadzorom dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema. Osebni podatki oziroma posnetki se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače.

 

Ob tem IP opominja, da mora v skladu s 74. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor (v konkretnem primeru torej vaš zavod), o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku (v konkretnem primeru zaposlenim), da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru.

Ob tem IP opozarja še na obveznost zavarovanja osebnih podatkov - oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 32. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter 24. in 25. člena ZVOP-1 poskrbeti za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, zlasti mora v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebo, ki je odgovorna za zbirko videonadzornega sistema, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke v tej evidenci. Poleg tega je treba zagotoviti tudi zbirko, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz zbirke videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.

 

IP sklepno povzema, da se torej lahko pod navedenimi pogoji iz 75. člena ZVOP-1 izvaja videonadzor dostopa v uradne službene prostore tudi na način, da kamere zajamejo terminale za registracijo delovnega časa.

 

Več informacij o videonadzoru je na voljo v smernicah IP, ki so objavljene na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

Prav tako je IP glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/vop/

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka