Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 13.04.2020
Naslov: Snemanje z uporabo brezpilotnih letalnikov
Številka: 07121-1/2020/575
Vsebina: Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja z uporabo brezpilotnih letalnikov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.  

 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov vnaprej potrjevati posameznih rešitev ali konkretnih dejanj obdelave osebnih podatkov z vidika skladnosti s Splošno uredbo o varstvu podatkov.

 

Glede uporabe brezpilotnih letalnikov oziroma dronov IP pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov (npr. snemanje in fotografiranje posameznikov) s pomočjo navedene tehnologije treba upoštevati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in Uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/16, 81/16 – popr.; v nadaljevanju: uredba).

 

IP poudarja, da je operater (tj. fizična ali pravna oseba, ki izvaja letalske dejavnosti s sistemom brezpilotnega zrakoplova) pri uporabi brezpilotnih letalnikov dolžan pred zajemom podatkov z uporabo brezpilotnih letalnikov opraviti posebno oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki se nahaja na obrazcu iz Priloge 6 uredbe. Ta izpolnjeni obrazec in kopijo izpolnjenega obrazca iz Priloge 2 uredbe (obrazec izjave za opravljanje letalskih dejavnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov) mora operater nato posredovati IP po elektronski pošti na naslov gp.ipping@ip-rspong.si ali po navadni pošti na naslov: Informacijski pooblaščenec, Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

 

Obrazec (Brezpilotni letalniki: obrazec ocene učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov) in napotke, kako ga izpolniti (Kako izvedemo oceno učinkov na varstvo osebnih podatkov - najpogostejša vprašanja), lahko najdete na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

 

Na navedeni spletni strani najdete tudi prezentacijo, v kateri so podrobneje pojasnjene ocene učinka glede varstva osebnih podatkov.

 

 

IP ob tem opozarja, da se bo s 1.7.2020 pričela uporabljati nova EU uredba, ki bo postavila skupna pravila na področju brezpilotnih zrakoplovov in bo nadomestila trenutno veljavno nacionalno zakonodajo. Več informacij o tem lahko najdete na: https://www.caa.si/nova-skupna-eu-ureditev.html

 

IP nadalje pojasnjuje, da je treba, v kolikor se ob uporabi brezpilotnih letalnikov obdelujejo osebni podatki, upoštevati zlasti načelo omejitve namena obdelave, v skladu s katerim se osebne podatke lahko obdeluje le za določene, izrecne in zakonite namene, ter načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. V vsakem primeru pa mora biti posameznik o obdelavi osebnih podatkov obveščen v skladu s 13. in 14. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

IP nadalje pojasnjuje, da je glede uporabe brezpilotnih zrakoplovov pristojen (le) za nadzor nad tem, ali so operaterji izpolnili dolžnosti glede izvedbe ocene učinkov o varstvu osebnih podatkov ter za samo zakonitost zbiranja osebnih podatkov glede na določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Nadzor z vidika varnosti letenja in upoštevanja drugih določb, ki urejajo letenje z brezpilotnimi zrakoplovi, kot so licence, usposabljanja in drugi pogoji za letenje, pa je v pristojnosti Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. Oba organa lahko izvajata nadzor glede na svoje pristojnosti na podlagi prejetih prijav ali po uradni dolžnosti.

 

V zvezi z vprašanjem iz vašega zaprosila za mnenje, ki se nanaša na morebitno objavo posnetkov, IP splošno pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I in naslednji). Objava posnetkov na vaši spletni strani ali družbenem omrežju sama po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki se varujejo z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva pred pristojnimi sodišči, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

 

IP pojasnjuje, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu s šesto točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov zbirka pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. V kolikor gre torej za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov, je vsekakor treba zagotoviti ustrezno pravno podlago v skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

 

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

IP ponavlja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v skladu z 38. členom Ustave RS, nima pa pristojnosti v zvezi z zahtevki posameznikov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Za obravnavo teh zahtevkov so pristojna sodišča. Posameznik tako lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, kadar meni, da se z določenim dejanjem (v konkretnem primeru objavo posnetka) posega v njegove osebnostne pravice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in mu je zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. in 181. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

 

IP sklepno dodaja še, da neupravičeno slikovno snemanje lahko pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja v skladu s 138. členom Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba.

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka