Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 03.04.2020
Naslov: Mnenje glede varnih kanalov za komunikacijo z bolniki
Številka: 07121-1/2020/510
Vsebina: Elektronska pošta, Moderne tehnologije, Posebne vrste, Svetovni splet, Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje in sicer glede  modernih komunikacijskih tehnologij. Kot pojasnjujete se zdijo na prvi pogled še najbolj varne video konference, saj pogosto omogočajo privzeto "end to end" enkripcijo, medtem ko sta elektronska pošta in telefon problematična. Zanima vas, ali imate kako priporočilo glede primernosti različnih obstoječih aplikacij na trgu za prenos videa za potrebe izmenjave medicinskih osebnih podatkov. Menite, da ni dovolj samo transportna enkripcija, ki podatke izpostavlja samo ponudniku storitve in je za te namene nujna uporaba
storitev, ki zagotavljajo striktno »end to end« enkripcijo.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP pojasnjuje, da se je v zadnjem času na nas obrnilo več posameznikov in organizacij s podobnimi vprašanji, zato smo tudi izdali nekaj mnenje, kjer najdete tudi odgovore na vaše vprašanje, objavljamo jih pa na spletni podstrani:

 

https://www.ip-rs.si/index.php?id=897

 

Posameznega konkretnega orodja ali proizvajalca kot neodvisni nadzorni organ ne moremo priporočati ali podpirati, podajamo pa priporočila, po katerih se lahko upravljavci ustrezno odločijo oziroma izberejo, če povzamemo:

 

Večina najbolj uveljavljenih orodij za spletno komuniciranje, omogoča t.i. šifriranje od vira do ponora komunikacije (angl. »end-to-end encryption«), ne pa nujno v vseh primerih (to najverjetneje npr. ne bo zagotovljeno, če je klic (deloma) opravljen preko navadne telefonske linije in ne preko podatkovnega prenosa) in ne nujno kot privzeto nastavitev, razlike med aplikacijami pa obstajajo tudi glede drugih vidikov varnosti in zasebnosti, zato vam priporočamo, da se glede teh vidikov pred uporabo posvetujete z vašimi sodelavci s področja informacijskih tehnologij.

 

Pregled različnih vidikov varnosti in zasebnosti pri aplikacijah za spletno komuniciranje je med drugim dostopen tu:

 

https://www.securemessagingapps.com/

 

Pozornost je treba nameniti tudi morebitnemu prenosu osebnih podatkov v tretje države[1], saj številni ponudniki tovrstnih rešitev prihajajo iz ZDA. Priporočamo, da preverite, ali je ponudnik rešitve na seznamu certificiranih organizacij po dogovoru Privacy Shield med EU in ZDA[2]:

 

https://www.privacyshield.gov/welcome.

 

V primeru potreb po pošiljanju občutljivih osebnih podatkov po elektronski pošti opozarjamo, da 2. odstavek 14. člena ZVOP-1 določa, da se  pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. Glede na inšpekcijsko prakso IP je bistveno zagotoviti, da so občutljivi osebni podatki med prenosom ustrezno šifrirani, konkretne rešitve oz. programske opreme pa ne moremo označiti kot ustrezne, temveč je bistveno, da izpolnjuje naslednja priporočila:

 

  • Uporabljeni šifrirni mehanizmi morajo biti takšni, da se v času uporabe štejejo kot varni, t.j. da niso bile ugotovljene posebne ranljivosti (takšen šifrirni mehanizem je v času izdaje tega mnenja AES-256, ki ga podpira tudi večina orodij, ki izdeluje stisnjene datoteke, medtem ko so npr. za mehanizem MD5 že bile ugotovljene varnostne pomanjkljivosti in stroka odsvetuje njegovo uporabo). Izogibati se je treba uporabi »lastniških« šifrirnih rešitev, katerih trdnost ni bila javno preverjena.
  • Geslo za odpiranje datotek, če se odločite za ta način posredovanja dokumentov, je treba posredovati po drugam kanalu (če se šifrirana datoteka pošlje po e-pošti, se geslo sporoči po telefonu, prek sms sporočila ali na drug ustrezen način, ne pa po e-pošti.).
  • Upoštevati je treba tudi vsa ostala klasična priporočila za varnost podatkov in opreme, kot je redno posodabljanje operacijskega sistema, protivirusnih programov ipd.

 

 

 

S spoštovanjem,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 

Pripravil:                                                                                                                              

mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke       

                                              

 


[1] Več o prenosu osebnih podatkov v naši infografiki: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Prenos_osebnih_podatkov_po_Uredbi_v_dveh_korakih.pdf

[2] Več  o tem: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/prenos-osebnih-podatkov-v-tretje-drzave-in-mednarodne-organizacije/iznos-osebnih-podatkov-v-zda/