Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 31.12.2018
Naslov: Videonadzor v čakalnici
Številka: 0712-3/2018/2676
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali lahko območna organizacijska enota, za namene lažjega poslovanja s strankami, uvede videonadzorni sistem s kamero v čakalnici. Navajate, da je dostop do prostorov v uporabi območne uprave omogočen iz skupnega vhodnega prostora, ki je v souporabi drugih uporabnikov stavbe. Iz tega vhodnega prostora se vstopa v čakalnico in iz čakalnice v sprejemno pisarno. Videonadzor bi se izvajal na način, da se slika ne bi snemala (podatki se torej ne bi hranili), preko spletnega mesta. Dostop do »žive slike« bi bil omogočen z geslom, le tistim zaposlenim, ki opravljajo svoje delo v sprejemni pisarni, neposredno nadrejenemu in direktorju območne uprave. Kot razlog za uvedbo videonadzora navajate, da zaposleni v sprejemni pisarni nimajo pregleda nad tem, ali so v čakalnici stranke, zaradi česar morajo slednje neprestano preverjati s fizičnim odpiranjem vrat. Videonadzor bi jim tako znatno olajšal poslovanje, saj gre za območno upravo, v kateri je dnevno število strank zelo veliko. Prosite za mnenje, ali je uvedba tovrstnega video nadzora dopustna.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da področje videonadzora, do drugačne ureditve v novem zakonu, ureja ZVOP-1, in sicer v členih od 74. do 77. Navedeni zakon posebej ureja zgolj videonadzor območij, ki predstavljajo dostope v službene ali poslovne prostore in območij, ki predstavljajo delovne prostore zaposlenih pri izvajalcu videonadzora, medtem ko je pri presoji zakonitosti videonadzora vseh drugih območij (npr. čakalnice, ki hkrati ni območje dostopa) potrebno ugotavljati ali zanj obstaja katera od splošnih pravnih podlag, v vašem primeru v povezavi s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, iz 9. člena ZVOP-1.

 

Na tem mestu želi IP izpostaviti tudi, da v okviru mnenja ne sme dajati vnaprejšnjega dokončnega soglasja ali odobritve določene oblike videonadzora. Pri takšnih odločitvah so namreč bistvenega pomena vse okoliščine konkretnega primera, ki pa jih je mogoče v celoti proučiti zgolj v okviru inšpekcijskega postopka. Iz navedenega razloga vam zato v nadaljevanju pojasnjujemo vidike, ki jih morate upoštevati pri odločanju o tem, ali je postavitev videonadzora v čakalnici resnično potrebna in zakonita. Upravljavec osebnih podatkov je namreč tisti, ki bo moral sprejeti končno odločitev.

 

Javni sektor lahko, v skladu s 75. členom ZVOP-1, izvaja videonadzor dostopa v svoje službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih primerih, pod pogoji, ki jih določa 77. člen ZVOP-1 tj. kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati naštete interese. Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju.

 

Nadalje četrti odstavek 9. člena ZVOP-1 določa, da se v javnemu sektorju lahko izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

 

Kot izhaja iz vašega opisa primera, je čakalnica, v kateri bi želeli videonadzor izvajati zgolj kot podaljšano oko, prostor, ki služi čakanju vaših strank na obravnavo, hkrati pa tudi delovni prostor vaših zaposlenih, saj se vendarle le-ti tudi gibajo v teh prostorih in morebiti tudi zadržujejo (npr. zaposleni izstopi iz pisarne in ga posameznik že na vratih povpraša o določenih informacijah). Za zakonitost takega videonadzora morajo biti torej podani pogoji iz 77. člen ZVOP-1 (za videonadzor zaposlenih). Druga možnost bi bila pravna podlaga iz četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1.

 

Iz dikcije obeh navedenih določb je razvidno, da iz njih izhajajo smiselno podobni pogoji za izvajanje videonadzora, katerih skupno bistvo je, da se izvajanje takega videonadzora dovoli le v izjemnih primerih, ko je to tako nujno potrebno za zavarovanje določene pravne dobrine, da odtehta tudi poseg v pravico do informacijske zasebnosti zaposlenih in strank, ki ga tak videonadzor predstavlja. Poseg v pravico je nujno potreben takrat, ko varstva pravne dobrine, ki naj se s tem ukrepom varuje, ni mogoče učinkovito zagotoviti na noben drug način, s katerim bi se v manjši meri ali pa sploh ne posegalo v pravico do varstva osebnih podatkov. Kot izhaja iz vašega dopisa, želite z videonadzorom čakalnice, ki bi jo nadzirali na način t.i. podaljšanega očesa olajšati predvsem delo zaposlenih zaradi njihove nepreglednosti nad številom ljudi v čakalnici pred sprejemno pisarno.

 

IP na splošno pojasnjuje, da je za ugotavljanja dejanskega obstoja ustrezne pravne podlage za uvedbo takšnega videonadzora potrebno ugotoviti, ali resnično ne obstajajo nobeni drugi ukrepi, ki bi jih lahko izvajali v konkretnem primeru in s katerimi bi lahko primerljivo učinkovito zavarovali pravno dobrino pa z njimi ne bi posegali v informacijsko zasebnost posameznikov, ali bi vanjo posegali v manjši meri pa tudi, kateri dobrini oziroma pravici je treba dati, glede na vse okoliščine, v konkretnem primeru prednost.

 

IP sicer meni, da zgolj pregled nad številom ljudi v čakalnici pred sprejemno pisarno ni nujno sam po sebi ni videti na zakonu utemeljen razlog za uvedbo videonadzora brez snemanja oz. »podaljšanega očesa«. Zato vam svetuje, da si pred odločitvijo o uvedbi ali ne uvedbi takšnega videonadzora vsekakor najprej odgovorite vsaj na naslednja vprašanja:

 

  • katera pravna dobrina je v konkretnem primeru ogrožena v taki meri, da je njenemu varovanju potrebno dati prednost pred pravico posameznikov in zaposlenih do varstva njihove informacijske zasebnosti;
  • ali je nameravano izvajanje videonadzora v konkretnem primeru sploh primeren ukrep za dosego želenega namena;
  • v kolikšni meri se je glede na konkretne okoliščine preučila možnost milejših ukrepov;
  • ali je poleg izbora 'blažje' oblike videonadzora brez snemanja predviden tudi nabor drugih tehničnih in organizacijskih ukrepov, s katerimi je mogoče zmanjšati negativne posege v pravice posameznikov do varstva osebnih podatkov in zasebnosti;

 

Glede na navedeno vam predlagamo, da opravite presojo zakonske skladnosti videonadzora, ki bi ga želeli izvajati na način podaljšanega očesa po navedenih kriterijih in na podlagi teh rezultatov potem sprejmete odločitev o tem, ali boste tak videonadzor uvedli ali ne.

 

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje vas lepo pozdravljamo.

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

Informacijska pooblaščenka