Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 01.04.2020
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov zaposlenih Inšpektoratu za delo
Številka: 07121-1/2020/488
Vsebina: Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Privolitev
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem navajate, da zaposleni v vašem podjetju 80% delajo od doma, zato ste dolžni to informacijo posredovati inšpektoratu za delo, in sicer skupaj s poimenskim seznamom zaposlenih, njihovim delovnim mestom, vrsto dela od doma in naslove zaposlenih. Ker gre za osebne podatke zaposlenih, vas zanima, ali potrebujete za to kakšno soglasje zaposlenih ali je dovolj, da jih obvestite po mailu in morda prosite za elektronsko soglasje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, v nasprotnem primeru je obdelava osebnih podatkov nezakonita. Splošna uredba v členu 6 določa vrste možnih pravnih podlag, in sicer:

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.  
 

 

V delovnih razmerjih, kjer obstaja izrazito nesorazmerje moči med delavcem in delodajalcem, velja, da privolitev posameznika (po točki (a) zgoraj navedene določbe Splošne uredbe) praviloma ni ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, saj se redko lahko zagotovi resnično prostovoljnost takšne privolitve. Tudi v konkretnem primeru je sporočanje okoliščin izvajanja dela na domu Inšpektoratu za delo obveznost delodajalca, ki se ji delavec ne more upreti, torej tudi privolitev ne bi bila resnična in prostovoljna, ampak prej ko ne izsiljena oziroma nujna.

 

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih praviloma predstavlja zakon, in sicer predvsem prvi odstavek 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s sprem. in dop.; ZDR-1). Slednji določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

 

Delo od doma je opredeljeno v 68. do 72. členu ZDR-1, 169. člen ZDR-1 pa omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma, zaradi izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi. Četrti odstavek 68. člena ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.

 

Vsebina obvestila o delu na domu ni predpisana, Inšpektorat Republike Slovenije za delo pa je delodajalce pozval, da naj ga o nameravanem organiziranju dela na domu obvestijo po elektronski pošti z naslednjo vsebino:

  • poimenski seznam delavcev;
  • skupno število delavcev, katerim je odrejeno delo na domu;
  • kakšno delo delavci opravljajo na domu;
  • kje se delo opravlja;
  • predvideno trajanje opravljanja dela na domu.

 

Informacijski pooblaščenec meni, da navedena priporočena vsebina obvestila zadošča kriteriju iz prvega odstavka 48. člena ZDR-1, ker je sporočanje teh podatkov "potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem". Za konec naj torej še enkrat poudarimo, da privolitev delavca ni ustrezna in je tudi ne potrebujete. Seveda pa je primerno (glede na določbe 13. člena Splošne uredbe), da delavce o tem obvestite.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.

Svetovalka pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov