Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 06.04.2020
Naslov: Objava fotografije brez privolitve
Številka: 07121-1/2020/527
Vsebina: Pravne podlage, Trgovinska dejavnost
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je neznani gospod v vaši poslovalnici fotografiral delavko kljub temu, da je njegovo prošnjo za fotografiranje zavrnila. Njena fotografija je bila nato objavljena v članku. Prepričani ste, da gre za kršitev varstva osebnih podatkov. Zanima vas, kakšen je postopek podaje prijave.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma poudarjamo, da lahko IP opravi konkretno presojo, ali gre v primeru, ki ga opisujete, za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, le v inšpekcijskem postopku. Zato vam v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov ter pojasnjujemo način vložitve prijave.

 

Ob tem pa opozarjamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). V primeru, ki ga opisujete (objava fotografije posameznika v medijih), pa gre lahko tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega ter kazenskopravnega varstva. Pri tem velja poudariti, da nobena od teh ustavnih pravic ni absolutna. To pomeni, da je treba pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS. 

 

Skladno s členom 4(1) Splošne uredbe predstavljajo osebni podatki katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Glede na navedeno pomenijo fotografije varovane podatke po Splošni uredbi, če določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijo obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno). Če lahko torej fotografijo določenega posameznika štejemo za varovan osebni podatek, gre najverjetneje za zbirko osebnih podatkov, ki se obdeluje že zgolj z njenim hranjenjem kot tudi z vsemi nadaljnjimi ravnanji obdelave, npr. z objavo.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej med drugim za njihovo zbiranje, shranjevanje, uporabo, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, je treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za zasebni sektor naslednje:

-      privolitev (točka (a)),

-      sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

-      zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)),

-      zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)).

 

Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, je obveznost upravljavca. V zvezi s pravnimi podlagami v zasebnem sektorju si lahko ogledate tudi infografiko, objavljeno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/png/infografike/pravne_podlage_zasebni_sektor_s_pogoji_privolitve.pdf.

 

IP je v preteklosti že odgovarjal na vprašanja v zvezi z objavo fotografij, zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino neobveznih mnenj, ki jih poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/ (kategorija »Fotografije kot OP« ali »Mediji«). Iz objavljenih mnenj IP izhaja priporočilo, da za uporabo fotografij na način, ki omogoča enostavno prepoznavo upodobljenega posameznika, upravljavci vnaprej pridobijo osebno privolitev tega posameznika skladno s členom 6(1)(a) Splošne uredbe. Več o pogojih za veljavno privolitev si lahko preberete na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/.

 

Vsakdo, ki meni, da kdo krši Splošno uredbo ali ZVOP-1 (v delu, ki se še uporablja), lahko pri IP vloži prijavo. IP nato po uradni dolžnosti izvede ustrezne inšpekcijske postopke. Prijavo pa lahko vloži delavka sama ali vi kot njen delodajalec. Prijava kršitve varstva osebnih podatkov ima namreč le naravo pobude za uvedbo inšpekcijskega postopka po Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14). Prijavitelj tako ni stranka morebitnega inšpekcijskega postopka. Več o vložitvi prijave si lahko preberete tudi na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave/.

 

Priporočamo, da se prijava poda na obrazcu »Obrazec ZIN PRIJAVA«, ki je dostopen na povezavi https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Prijavo se lahko pošlje po elektronski pošti na naslov gp.ipping@ip-rspong.si oziroma po navadni pošti na naslov Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov