Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 27.03.2020
Naslov: Dostop do dokumentacije
Številka: 07120-1/2020/247
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obravnave zahtevka za dostop do dokumentacije.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku, zato na vaše vprašanje v okviru tega mnenja ne more dokončno odgovoriti.

 

IP pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v 9. členu ZVOP-1, v povezavi s členom 6(1) c in e Splošne uredbe o varstvu podatkov (če gre za zadeve kadrovskega poslovanja), ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani policije predstavlja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23715 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19). V skladu s 33. členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v 112. členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov.

 

V 116. členu ZNPPol je določeno, da mora policija podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona (premoženjska in nepremoženjska škoda, telesna poškodba, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in podobno), posredovati osebi, ki izkaže pravni interes. Upravičena oseba mora v pisni zahtevi natančno opredeliti vrsto podatka in namen, za katerega ga potrebuje.

 

Nadalje Pravilnik o zaščiti podatkov policije (Uradni list RS, št. 67/14) v 47. členu določa, da lahko policija osebne podatke iz evidenc, ki jih upravlja, posreduje fizičnim osebam, ki so do posredovanja upravičene na podlagi zakona in izkazanega pravnega interesa, ter pravnim osebam v skladu z zakonom. V skladu z 48. členom istega pravilnika policija lahko posreduje upravičeni osebi le tiste podatke, ki jih je zbrala ob obravnavanju dogodka ali ob izvrševanju nalog in katerih upravljavka je. Pred posredovanjem podatkov o upravičenosti zahteve in posredovanja podatkov odloči vodja enote.

 

Iz vašega zaprosila za mnenje izhaja, da se zahteva prosilca nanaša na dokumentacijo notranje varnostnega postopka. Gre za poseben postopek, ki se v policiji vodi v skladu z določbami Pravilnika o notranji varnosti v policiji (Uradni list RS, št. 67/14). Glede na podatke v vašem zaprosilu bi v konkretnem primeru lahko šlo za odločanje o pravici posameznika do seznanitve z dokumenti spisa notranje varnostnega postopka, o kateri v skladu z določbami Pravilnika o zaščiti podatkov policije odloča vodja enote.

 

IP namesto vas ne more presojati o tem, ali gre zadevo obravnavati v skladu z določbami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ; Uradni list RS, št.  51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18) ali v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZNPPol in Pravilnika o zaščiti podatkov policije. Vsekakor lahko v primeru dvoma prosilca prosite za dodatna pojasnila. Ob tem IP dodaja, da je treba glede na pravno podlago za posredovanje ob odgovoru, če je to potrebno, poleg ostalega temeljito pretehtati tudi obstoj oziroma izkaz pravnega interesa prosilca za posredovanje teh podatkov.

 

IP ponavlja, da v okviru mnenja ne more presojati, ali so v konkretnem primeru, za konkreten namen in podatke izpolnjeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo in odgovornost zanjo je vedno na upravljavcu osebnih podatkov, IP pa lahko o tem dokončno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali upravnega postopka.

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka