Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 31.12.2018
Naslov: Evidence Policije
Številka: 0712-3/2018/2307
Vsebina: Policijski postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko policija vodi evidenco ustavljenih in pregledanih voznikov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

 

IP uvodoma nadalje pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Področna pravna podlaga za vodenje policijskih evidenc je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23715 – popr., 10/17). Ta v 123. členu določa, da policija upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke. V drugem odstavku istega člena so te evidence tudi naštete, med njimi pa ni evidence ustavljenih in pregledanih voznikov oziroma evidence, po obstoju katere sprašujete v vašem zaprosilu.

 

ZNPPol v 4. členu določa, da je ena izmed nalog policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, tudi nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet. Podobno določbo vsebuje tudi Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP; Uradni list RS, št. 109/10, 57/12, 63/13, 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US) v drugem odstavku 13. člena določa, da policisti nadzirajo in urejajo promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa. V 112. členu ZNPPol določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov.

 

Organizacijo, delovanje in vodenje policije ureja Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol; Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17). Ta v drugem odstavku 17. člena določa, da generalni direktor policije izdaja navodila, pravila in druge interne akte za zagotovitev enotne uporabe predpisov, postopkov in načina izvedbe posameznih nalog ali strokovnih opravil v zvezi z delom policije. Četrti odstavek istega člena določa, da generalni direktor določi tudi medsebojna razmerja, odnose in način dela policijskih enot. Na podlagi omenjenega člena ZODPol je bil sprejet interni akt (Pravila policije), ki določa, da uslužbenci policije, ki so jim naloge odrejene z delovnim nalogom, na delovni nalog pišejo poročilo o opravljenem delu. Poročilo pišejo sproti na terenu ali pa ga napišejo takoj po vrnitvi, in sicer za vse oblike in načine dela. Poročilo mora vsebovati kratek opis opravljenih nalog in dogodkov, za katere so policisti zvedeli pri delu, ter podatke o vseh ukrepih (izrečene globe, uporaba policijskih pooblastil, kazenske ovadbe in drugi pisni izdelki), ki so navedeni po časovnem zaporedju. Poročila o delu pregleduje vodja enote ali tisti, ki je pooblaščen, da preveri, ali so bile vse odrejene naloge opravljene, in po potrebi napiše nanje pripombe, zahteva podrobnejša poročila ali pozove policiste na razgovor.

 

Policija torej, kolikor je znano IP in kot izhaja iz navedenega, ne vodi posebne evidence ustavljenih in pregledanih voznikov oziroma vozil, ampak se tovrstni postopki policistov beležijo v poročilu o delu, do katerega dostopa samo vodja enote oziroma za to pooblaščena oseba.

 

Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti.

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka