Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 10.03.2020
Naslov: Videonadzor delovnih prostorov in živa slika
Številka: 07121-1/2020/327
Vsebina: Delovna razmerja, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da imate v podjetju video nadzorni sistem z urejenimi sklepi in dokumenti po ZVOP-1. Zaradi ugotavljanja stanja (npr. naprava v okvari …) za hitrejšo pomoč in zaradi hitrejšega posredovanja bi želeli uvesti »podaljšano oko« (pogled v živo) za zaposlene v podjetju, ki nimajo pravic in dostopa do video vsebin. Zanima vas, ali je to mogoče urediti z dodatnim sklepom podjetja in na hodnik postaviti ekran z živo sliko. Sprašujete še, kako je v vašem primeru s 111. členom, 3. odstavek ZVOP-2.

 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s členom 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07- ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP pri tem poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov ali drugih upravnih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov. Prav tako ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev z vidika skladnosti z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov.

 

****

 

IP uvodoma pojasnjuje, da se za videonadzor v najširšem smislu šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).

 

Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato med drugim v tem delu ostaja v veljavi ZVOP-1, ki regulira videonadzor v čl. 74 do 77. 

 

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge), kot ga določa 77. člen ZVOP-1, se tako lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.

 

 

Odločanje o nujnosti in potrebnosti uvedbe videonadzora (kar predstavlja tudi zgolj prenos žive slike brez snemanja) je na strani upravljavca, ki pa mora slediti zgolj zgoraj navedenim in dopustnim namenom, upravičenost pa se mora vedno presojati od primera do primera, kar pomeni, da mora biti osnovno vodilo pri uvedbi videonadzora načelo, da se ta uvede le takrat, kadar ni na razpolago drugega milejšega ukrepa za dosego teh namenov.

 

Ob navedenem IP opozarja tudi na obveznosti, ki jih ima upravljavec osebnih podatkov v zvezi z varnostjo obdelave iz člena 32 Splošne uredbe oziroma zavarovanjem osebnih podatkov iz 24. in 25. člena ZVOP-1. Upravljavec mora namreč sprejeti in izvajati ustrezne postopke in ukrepe varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov, ki jih predvidevajo določbe navedenih členov. Poleg tega je dolžan v skladu s 74. členom ZVOP-1 zagotoviti, da je videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.

 

Glede vašega vprašanja v zvezi z določbo ZVOP-2 IP še pojasnjuje, da javno dostopne verzije predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov oz. ZVOP-2 sicer res vsebujejo določbe, ki predvidevajo nekoliko drugačno ureditev videonadzora delovnih prostorov, vendar gre zaenkrat za predlog, ki je v postopku usklajevanja in še ni bil sprejet, zato lahko IP mnenje izdaja zgolj v skladu s trenutno veljavno zakonsko ureditvijo, to je na podlagi določb Splošne uredbe in še veljavnega ZVOP-1.

 

Za področje videonadzora so tako še vedno aktualna tudi vsa druga pojasnila, ki jih je IP že podal glede vprašanj na tem področju. V zvezi s tem priporočamo v branje smernice IP, ki vsebinsko pokrivajo vsa ključna vprašanja in ki so dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.


Podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora so objavljene
na: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.


IP je v zvezi z navedenim področjem izdal tudi veliko neobveznih mnenj, ki so objavljena na spletni strani
IP https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje Video in audio nadzor.

 

 

Lep pozdrav.

 

 

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.           

                                                                                              Informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:

Lidija Perčič, univ.dipl.ekon.                                                     

Državna nadzornica za                                                            

varstvo osebnih podatkov