Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 10.03.2020
Naslov: Zloraba identitete
Številka: 07120-1/2020/173
Vsebina: Policijski postopki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede domnevne zlorabe vaših osebnih podatkov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

 

IP pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Področna pravna podlaga za vodenje policijskih evidenc je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23715 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19). Ta v prvem odstavku 112. člena določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Drugi odstavek istega člena določa, da policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. Policija mora varovati tajnost vira prijave oziroma sporočila. Jasno je torej določeno, da je policija dolžna varovati tajnost vira prijave.

 

V 16. točki 3. člena ZNPPol določa, da je varovan podatek policije osebni podatek ali drug obdelovan podatek, ki ni tajen, njegovo razkritje nepoklicanim osebam pa bi povzročilo škodo državnemu organu, poteku uradnih postopkov ali fizičnim ali pravnim osebam, zato morajo njegovo obdelavo spremljati določeni varnostni ukrepi in postopki. V prvem odstavku 118. člena ZNPPol je nadalje določeno, da mora uslužbenec policije poleg podatkov, katerih varovanje urejajo drugi predpisi, varovati tudi varovane podatke policije. Dolžnost varovanja teh podatkov traja tudi po prenehanju delovnega razmerja. V skladu z drugim odstavkom tega člena pa generalni direktor policije na obrazloženo zahtevo sodišča lahko delno ali v celoti uslužbenca policije razreši dolžnosti varovanja varovanih podatkov policije. V četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da če policija že vnaprej zagotavlja anonimnost prijavitelja ali če prijavitelj to zahteva, se njegovi osebni podatki ne razkrijejo, ne glede na določbo drugega odstavka tega člena. Podatki se smejo razkriti le na podlagi odredbe sodišča.

 

ZNPPol v 119. členu določa, da minister podrobneje predpiše organizacijske in logistično-tehnične postopke ter ukrepe za zavarovanje varovanih podatkov policije, pristojne osebe, ki bodo v konkretnih primerih ocenile, ali bi razkritje določenega varovanega podatka policije povzročilo škodo organu, ter podrobneje predpiše način vodenja zbirk osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), katerih upravljavec je policija.

 

Na podlagi 119. člena ZNPPol je bil sprejet Pravilnik o zaščiti podatkov policije (Uradni list RS, št. 67/14), ki v 3. členu najprej ponavlja definicijo iz ZNPPol, nato pa primeroma navaja kategorije varovanih podatkov. Tako je določeno, da so varovani podatki policije zlasti podatki:

  • ki jih policija zbira in obdeluje v svojih evidencah;
  • o policistih na delovnih mestih iz tretjega odstavka 45. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 in 11/14) in na drugih delovnih mestih, ki so izpostavljena dodatnim tveganjem in so kot taka določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji;
  • o ogroženih uslužbencih policije;
  • o uslužbencih policije, ki pri izvajanju policijskih nalog zaradi svoje varnosti uporabljajo sredstva ali listine, s katerimi se prikrije njihova prepoznavnost ali prava identiteta;
  • o notranje varnostnih postopkih in ukrepih policije;
  • o osebah, ki policiji pomagajo pri opravljanju njenih nalog ali prostovoljno posredujejo informacije o kaznivih dejanjih, njihovih storilcih in drugih aktivnostih, ki kažejo na kazniva dejanja;
  • o specifičnih ukrepih, metodah, tehnikah in sredstvih, ki jih policija uporablja za opravljanje njenih nalog;
  • o dokumentih policije, iz katerih je mogoče ugotoviti taktiko in metodiko dela policije ali bi njihovo razkritje lahko otežilo ali onemogočilo izvajanje policijskih nalog.

 

Med varovane podatke torej med drugim spadajo tudi podatki o osebah, ki policiji pomagajo pri opravljanju njenih nalog ali prostovoljno posredujejo informacije o kaznivih dejanjih, njihovih storilcih in drugih aktivnostih, ki kažejo na kazniva dejanja.

 

V skladu s tretjim odstavkom 112. člena ZNPPol sme policija snemati in rekonstruirati tiste elektronske komunikacije v svojem informacijsko-telekomunikacijskem sistemu, ki so namenjene opravljanju policijskih nalog in potekajo znotraj policije ali z drugimi državnimi organi ali nosilci javnih pooblastil. V skladu z zakonom se lahko posnetki ali njihove rekonstrukcije obdelujejo za preverjanje zakonitosti in strokovnosti policijskih postopkov in ukrepov pri opravljanju policijskih nalog. Udeleženci komunikacije morajo biti vnaprej obveščeni o tem, da se komunikacija snema in kakšen je namen snemanja.

 

Za izvrševanje 112. člena ZNPPol je bil sprejet Pravilnik o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (Uradni list RS, št. 84/13), ki v 4. členu določa, da policija snema vse klice preko telefonske številke 113. Klici se snemajo na snemalne naprave, s katerimi upravlja strokovna služba policije. V skladu s 7. členom istega pravilnika se posnetki hranijo eno leto, nato pa se izbrišejo. Ta rok velja torej za zvočne posnetke klicev, medtem ko se prometni podatki (klicna številka kličočega in klicanega priključka, čas začetka, čas konca in časovno trajanje zveze, čas vzpostavljanja neuspešne zveze, posredovan klic in smer komunikacije) hranijo dve leti od datuma komunikacije. V skladu z 8. členom pravilnika lahko vodja enote, v kateri je nameščena snemalna naprava, ali oseba, ki jo pooblasti, izjemoma pisno odredi poslušanje posnetka, vezanega na določeno nalogo, kadar je treba zaradi učinkovite izvedbe določene naloge policije neodložljivo rekonstruirati ali preveriti ukrepe oziroma postopke, ki jih je v zvezi s to nalogo policija že izvedla.

 

IP pojasnjuje tudi, da v 116. členu ZNPPol določa, da mora policija podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka 40. člena ZNPPol (izkazana premoženjska in nepremoženjska škoda, telesna poškodba, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih) posredovati osebi, ki izkaže pravni interes. Upravičena oseba mora v pisni zahtevi natančno opredeliti vrsto podatka in namen, za katerega ga potrebuje. Podrobneje posredovanje osebnih podatkov (tako lastnih kot drugih oseb) ureja zgoraj omenjeni Pravilnik o zaščiti podatkov policije. Ta tako za posredovanje osebnih podatkov drugih oseb v 47. členu določa, da policija lahko osebne podatke iz evidenc, ki jih upravlja, posreduje fizičnim osebam, ki so do posredovanja upravičene na podlagi zakona in izkazanega pravnega interesa. Za posredovanje podatkov mora upravičena oseba vložiti pisno (lahko tudi elektronsko) zahtevo, iz katere mora nedvoumno izhajati, da upravičena oseba brez zahtevanih podatkov ne bo mogla uveljavljati svojih pravic. O upravičenosti zahteve in posredovanja podatkov odloči vodja enote.

 

Glede vašega suma, da so bili vaši osebni podatki posredovani drugim oziroma nepooblaščenim osebam, vam IP svetuje, da v skladu s 30. členom ZVOP-1 uveljavljate pravico do seznanitve. V okviru te pravice vam mora upravljavec (Policija) med drugim posredovati tudi seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani vaši osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen. Zahteva za seznanitev se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov (Policiji), ki vam mora v 15 oziroma 30 dneh od prejema zahteve posredovati zahtevane informacije oziroma vas v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storil. Če upravljavec ne ravna na ta način, se šteje, da je vaša zahteva zavrnjena. Pritožbeni organ zoper odločitev upravljavca je IP.

 

IP sklepno dodaja še, da je v skladu s 36. členom ZVOP-1 pravice posameznika iz tretjega in četrtega odstavka 19. člena, 30. in 32. člena tega zakona (torej tudi pravico do seznanitve) mogoče z zakonom izjemoma omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih.

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka