Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 20.03.2020
Naslov: Obveznost obveščanja delodajalca o posameznih pojavih virusa COVID-19
Številka: 07121-1/2020/387
Vsebina: Delovna razmerja, Posebne vrste, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje ali je v času epidemije dopustno zahtevati od delavca, da v primeru okužbe s koronavirusom, to sporoči delodajalcu. Informacijo namreč potrebujemo zaradi zagotavljanja varnih delovnih razmer v enoti, v kateri delavec opravlja svoje delo.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo pojasnila IP.

 

Avtomatično in za vse primere o takšni obveznosti zaposlenega ni mogoče govoriti. Lahko pa takšno obveznost zaposlenega posamezno podjetje ali organizacija odredi po presoji pristojnih institucij in pooblaščene osebe za medicino dela (glede na posebno naravo in organizacijo dela) in upoštevajoč ZDR-1 v povezavi s področnimi predpisi ter ukrepi za zagotavljanje zdravja in varstva pri delu. Gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zdravstvena stroka, zlasti tudi pooblaščena oseba za medicino dela. Če gre torej za tako naravo dela, kjer delavci kljub karanteni prihajajo na delo oz. so bili na delu v času, ko bi lahko okužili druge in je informacija o okužbi za delodajalca lahko pomembna zaradi nujne izvedbe potrebnih ukrepov za zaščito življenjskih interesov zaposlenih ali tretjih, bi taka zahteva lahko bila v danih izrednih razmerah utemeljena.

 

Glede na navodila NIJZ pa bi morali delodajalci opozoriti oziroma pozvati delavce, ki so bolni, da ostanejo doma in upoštevajo navodila. Prav tako je NIJZ podal točna navodila, kako ravnati v primeru, da zaposleni na delovnem mestu zboli za obolenjem dihal. Epidemiološka služba oz. pristojne zdravstvene institucije pa so tisti, ki dajo osebam, ki so obolele, edine lahko konkretna navodila glede ukrepov v primeru potrjene okužbe, ter podjetjem oz. organizacijam, kjer so bili taki zaposleni prisotni, navodila kako ukrepati.

 

Upravičenost takšne obveznosti je torej odvisna od tega za kakšno vrsto dela gre, kako je to uredil delodajalec in kakšna je narava dela (npr. tveganja okužbe in posledično ukrepi so drugačni v primeru dela z ljudmi, zdravstvenih delavcev, učiteljev, dela, ki vključuje tesne stike).

 

Delodajalci sicer glede na določbe delovno-pravne zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, med katere sodijo tudi podatki o diagnozi, telesni temperaturi zaposlenih ipd. Na splošno v zvezi z obveznostmi obveščanja delodajalca veljajo določbe ZDR-1, ki so enake za javni in zasebni sektor. Delavec je v skladu s členom 35. ZDR-1 dolžan spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Prav tako mora delavec v skladu s 36. členom ZDR-1 obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu. V kolikor torej je glede na oceno pooblaščene osebe za medicino dela ali po navodilu pristojnih oblasti (NIJZ) to potrebno, lahko delodajalec zahteva od zaposlenih tudi obveščanje o okužbi. Tovrstni podatki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov in Splošna uredba v členu 9 določa, da je njihova obdelava prepovedana, če ni podana katera od izjem iz 2. odstavka člena 9. V primeru nastalih izrednih razmer epidemije, ko se soočamo s širjenjem okužb s COVID-19, in je ogroženo tako zdravje posameznika kot javno zdravje, te posebne okoliščine lahko terjajo ukrepe, ki posegajo tudi na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov. Treba je upoštevati, da so lahko ukrepi, ki sicer posegajo na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, tudi lahko v zaščiti življenjskih interesov zaposlenih, zakonitih interesih družbe in tudi v javnem interesu. Vendar pa gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zdravstvena stroka, v opisanem primeru zlasti tudi pooblaščena oseba za medicino dela. Če takšna obveznost obstaja, se posebna privolitev ne predvideva, saj pravna podlaga izhaja iz zgoraj omenjenih predpisov in delovnopravne zakonodaje, pri čemer je vedno treba upoštevati načelo sorazmernosti in obdelovati zgolj tiste podatke, ki so nujni za dosego namena. Ta podatek pa mora delodajalec ustrezno varovati in ga brez ustrezne pravne podlage ni upravičen posredovati naprej. Načeloma za nadaljnje obveščanje zadoščajo statistični podatki (npr. zgolj podatek o pojavu okužbe v določenem podjetju, razredu, nadstropju ipd.) brez drugih podatkov, ki omogočajo določljivost posameznika.

 

Ni torej razlogov za zbiranje takih podatkov v vseh organizacijah in podjetjih, saj načeloma takšno obveščanje poteka preko epidemiološke službe NIJZ. V kolikor epidemiološka služba NIJZ v določeni inštituciji potrdi primer okužbe z novim koronavirusom bodisi med zaposlenimi bodisi med uporabniki, bo zdravnik epidemiolog NIJZ z inštitucijo nemudoma vzpostavil stik in ji podal natančna in jasna navodila glede nadaljnjih postopkov in predvidenih ukrepov. V okviru epidemiološke preiskave zdravnik epidemiolog v razgovoru z obolelim opredeli vse osebe, s katerimi je bil oboleli v kontaktu. Skladno z definicijo primera bolezni nato odredi nadaljnje ravnanje - ali bo pri posameznikih opravljeno testiranje, odrejena karantena, ali prejmejo navodila za samoopazovanje ipd.

 

IP je informacije o obdelavi osebnih podatkov v zvezi s tem objavil na svoji spletni strani:

https://www.ip-rs.si/novice/odgovorno-ravnanje-vseh-je-kljucno-v-casu-virusne-krize-1170/

 

Za konkretne napotke glede tega, kako ukrepati ob pojavu primera okužbe med osebami (zaposlenimi, učenci oz. dijaki, strankami) v določeni inštituciji, stavbi ipd. pa predlagamo, da se obrnete na NIJZ, ki vam lahko poda natančna in jasna navodila glede nadaljnjih postopkov in predvidenih ukrepov.

 

V ta namen NIJZ vseskozi zagotavlja aktualne informacije za splošno in strokovno javnost na spletni strani NIJZ www.nijz.si in kanalih družbenih omrežij. Za splošna vprašanja je prebivalcem vsak dan med 8. in 20. uro na voljo brezplačna telefonska števila 080 14 04, poleg tega sta vsak dan med 9. in 17. uro odprti telefonski številki NIJZ za splošno javnost 031 646 617 in 031 619 118, na kateri je strokovnjak na voljo za pogovor z zaskrbljenimi prebivalci in jim skuša odgovoriti na njihova specifična vprašanja.

 

IP izven inšpekcijskega postopka in vnaprej ne sme in ne more presojati, katere konkretne podatke se sme, lahko ali celo mora obdelovati v zvezi s trenutno situacijo, pač pa le pristojne institucije.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka