Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 31.12.2019
Naslov: Dopustnost posredovanja OP iz fakture ob prodaji terjatve
Številka: 0712-1/2019/2980
Vsebina: Pravne podlage, Trgovinska dejavnost
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali lahko podjetje brez dolžnikovega soglasja proda fakturo izdano fizični osebi (dolžniku – kupcu), ki pogosto kupuje pri tem podjetju, kot terjatev novemu upniku?

 

Uvodoma poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec ne more namesto upravljavcev (v konkretnem primeru podjetja, ki nastopa kot prodajalec) sprejemati odločitev, o ustreznosti in dopustnosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, v vašem primeru o obsegu dopustne obdelave podatkov v zvezi s prenosom terjatve. O tem lahko IP presoja zgolj v delu, ki se nanaša na vprašanja varstva podatkov (torej ne o drugih vidikih obveznosti oz. dopustnosti prodaje terjatve) in to le v okviru inšpekcijskega postopka. Prav tako IP ni pristojen presojati o drugih vidikih dolžniško-upniških razmerij in ni pristojen dati odgovora na vprašanje, ali lahko v konkretnem primeru upnik brez vašega soglasja proda terjatev, ki jo ima do vas.

 

Zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo nekaj splošnih pojasnil v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov pravne podlage ureja v prvem odstavku 6. člena, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Možni pravni podlagi sta v opisanem primeru najverjetneje točka b člena 6(1) Splošne uredbe ali točka f člena 6(1) Splošne uredbe v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe oziroma civilnopravnega razmerja med prodajalcem in kupcem. Vsekakor pa je treba ob tem upoštevati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov, kar pomeni, da morajo biti podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo – torej za izvedbo pogodbe.

 

Upnik lahko namreč poplačilo obveznosti po določeni pogodbi doseže tudi tako, da terjatev do dolžnika proda kupcu v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ) o odstopu terjatev s pogodbo (cesija), in s tem postane dolžnikov novi upnik upravičen do poplačila terjatve. Veljavnost takšnega odstopa terjatve se presoja po obligacijskem pravu.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka