Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 03.03.2020
Naslov: Zahteva za seznanitev z zapisnikom CSD-ja
Številka: 07120-1/2020/140
Vsebina: Postopki na centrih za socialno delo, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da starš otroka zahteva vpogled v zapisnik multidisciplinarnega tima zaradi nasilja v družini. Na sestanku so se izmenjevale občutljive informacije, ki so pomembne pri odločitvi CSD glede nadaljevanja postopka. Zanima vas, ali ima starš pravico do vpogleda.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki je urejena v členu 15 Splošne uredbe, lahko uveljavlja posameznik sam ali pa jo zanj uveljavlja zakoniti zastopnik (starši ali skrbnik) oziroma zastopnik po pooblastilu. Pravica do seznanitve z osebnimi podatki otroka je tako tudi pravica staršev, katerim roditeljska pravica ni bila odvzeta ali omejena. Za učinkovito uresničevanje roditeljske pravice je ključnega pomena, da imajo starši možnost seznaniti se s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko odločajo o tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za otroka, saj lahko le na ta način skrbijo za največje koristi otroka. Starši pravico do seznanitve z osebnimi podatki otroka uresničujejo tudi po polnoletnosti otroka v primeru, da jim je bila roditeljska pravica podaljšana skladno z določbami Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C; v nadaljevanju DZ). Pri tem je potrebno biti

 

Starši lahko uveljavljajo tudi pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, pri čemer pa mora CSD preveriti ali ni podana katera od okoliščin, za katero veljajo omejitve pravic posameznika, da se seznani z lastnimi osebnimi podatki na podlagi člena 23 Splošne uredbe. CSD mora biti tudi pozoren na to, ali konkreten dokument vsebuje osebne podatke drugih posameznikov, s katerimi se posameznik oz. starš ne sme seznaniti (v tem delu se, če je to možno, dokument anonimizira oz. se prekrije takšne osebne podatke). Poleg tega je pravica do seznanitve starša z osebnimi podatki otroka lahko omejena z načelom varovanja koristi otroka, ki ga določata Konvencija o otrokovih pravicah in DZ. CSD torej lahko staršu to pravico odreče, če utemeljeno oceni, da bi bil vpogled v navedene podatke v nasprotju s koristmi otroka. Načelo varovanja otrokove koristi je na podlagi 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah in 7. člena DZ namreč primarne narave v vseh postopkih, v katerih so kakorkoli udeleženi otroci. Omenjena konvencija izrecno določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more podati konkretnega odgovora, poleg tega za to niti nima dovolj informacij.

 

IP vas v zvezi z vašim vprašanjem napotuje na svoje Smernice za centre za socialno delo (glejte predvsem str. 30-32):

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP