Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 31.12.2018
Naslov: Neposredno trženje na elektronske naslove
Številka: 0712-3/2018/2658
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, v katerem pojasnjujete, da izvajate neposredno trženje samostojnim podjetnikom, ki za svoje poslovanje uporabljajo oseben elektronski naslov (npr.: ime.priimekping@gmailpong.com). Zanima vas, ali morate za zagotovitev skladnosti s Splošno uredbo od njih pridobiti posebno soglasje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP pojasnjuje, da podatki poslovnih subjektov po stališču Ustavnega sodišča RS ne uživajo varstva osebnih podatkov. Kadar samostojni podjetnik kot kontaktni oz. uradni elektronski naslov za svoje podjetje uporablja osebni elektronski naslov, potem ima tak podatek dvojno vlogo. Tak naslov uživa varstvo osebnega podatka le za namen komuniciranja s posameznikom, za namen komuniciranja s podjetjem pa ne uživa varstva osebnega podatka. V primeru ko ne gre za varovan osebni podatek, se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo zato tudi privolitev (ali druga podlaga za obdelavo osebnih podatkov) ni potrebna. Od narave sporočila pa je v konkretnem primeru odvisno, ali gre za komunikacijo s podjetjem ali s posameznikom. Glede na navedeno IP svetuje previdnost, kadar uporabljate za neposredno trženje elektronske naslove fizičnih oseb, četudi se ti uporabljajo za poslovno komunikacijo s podjetjem. O tem za kakšen namen se uporablja nek e-naslov (in s tem ali gre za varovan osebni podatek ali ne) je namreč torej mogoče presojati le v okoliščinah konkretne komunikacije.

 

Za lažjo ponazoritev pravil neposrednega trženja fizičnim osebam (posameznikom in zaposlenim v podjetjih) je IP pripravil infografiko, ki je dostopna na spletni strani IP.      

 

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Asistent svetovalca IP

 

 

Mojca Prelesnik univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka