Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.02.2020
Naslov: Objava fotografij starih nagrobnikov
Številka: 07120-1/2020/47
Vsebina: Fotografije kot OP, Razno, Statistika in raziskovanje , Vpogled v OP umrlih
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete o dopustnosti javne objave fotografij starih nagrobnikov, ki jim grozi propad, da bi se ohranila dediščina in omogočilo nadaljnje raziskovanje. Sprašujete, ali bi bila dovoljena objava fotografij nagrobnikov na spletni strani ali na zaprtih spletnih straneh, kjer bi bil dostop dovoljen le registriranim uporabnikom, ali pa morda zgolj v arhivu muzeja.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Vaše vprašanje se nanaša na širše področje znanstveno-raziskovalnega in kulturno-zgodovinskega delovanja, ki pa zajema tudi obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov ter vprašanje njihovih osebnostnih pravic in pietete. Zaradi posebnega statusa kulturne dediščine in spodbude, ki jo temu področju namenja država, je treba na aktivnosti varstva kulturne dediščine gledati široko in z upoštevanjem posebne zakonodaje s tega področja.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov je področje obdelave osebnih podatkov umrlih oseb izključila iz svojega dometa, saj je v uvodni določbi 27 jasno navedeno, da se ta uredba "ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb." ZVOP-1, ki v tem delu kljub sprejemu Splošne uredbe še velja, vsebuje posebne določbe glede obdelave osebnih podatkov za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene (17. člen) in poseben režim glede obdelave osebnih podatkov umrlih posameznikov, med drugim tudi za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene (tretji odstavek 23. člen ZVOP-1). Obe navedeni določbi pa vsebujeta t.i. napotilni določbi z besedno zvezo "če zakon ne določa drugače", kjer se je po mnenju Informacijskega pooblaščenca treba nasloniti na določbe Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVKD-1). Torej ne glede oziroma poleg splošne ureditve obdelave osebnih podatkov umrlih posameznikov za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene v ZVOP-1, je treba upoštevati tudi Zakon o varstvu kulturne dediščine.

 

2. člen ZVKD-1 namreč določa naslednje:

(1) Varstvo dediščine je v javno korist. Javna korist varstva dediščine se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediščine za državo, pokrajine in občine.

(2) Javna korist varstva dediščine obsega:

  • identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje,
  • ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo,
  • omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom,
  • predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah,
  • vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje,
  • celostno ohranjanje dediščine,
  • spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih interpretacij ter
  • sodelovanje javnosti v zadevah varstva.

(3) Država, pokrajine in občine uresničujejo javno korist varstva tako, da organizirajo in podpirajo dejavnosti in ravnanja iz prejšnjega odstavka in izvajajo ukrepe na podlagi tega zakona.

(4) Pri uresničevanju javne koristi varstva dediščine država, pokrajine in občine sodelujejo z lastnicami in lastniki dediščine (v nadaljnjem besedilu: lastnik), poslovnimi subjekti, nevladnimi organizacijami in civilno družbo v okviru, ki ga določajo zakoni in strategija iz 73. člena tega zakona.

 

V splošno javno korist varstva dediščine je torej, da se kulturna dediščina dokumentira, ohranja, širi in predstavlja v javnosti in na splošno celostno ohranja, kar po mnenju IP zajema tudi ukrepe za zavarovanje kulturno-zgodovinske dediščine, ki izhaja iz starih spomenikov na pokopališčih.

 

Ob vsem navedenem želimo podati še splošno priporočilo (ki seveda izhaja iz veljavne zakonodaje, predvsem pa Obligacijskega zakonika), da pri vseh svojih dejavnostih, ki zajemajo obdelavo osebnih podatkov, podobe in drugih vidikov posameznikove osebnosti, skrbno varujete dostojanstvo in osebnostne pravice (tudi umrlih) posameznikov ter poskrbite za ustrezno pieteto do umrlih.

 

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc

Svetovalka pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov