Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 16.01.2020
Naslov: OP umrlih
Številka: 07120-1/2020/19
Vsebina: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote, Vpogled v OP umrlih
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov umrlih oseb. V dopisu ste navedli, da ste na upravni enoti prejeli zaprosilo odvetniške pisarne iz Srbije, ki išče sorodnike osebe, rojene v Srbiji, ki je umrla … . Možni sorodnik, ki je tudi že umrl, je živel tudi na območju vaše upravne enote. Prosijo vas za podatke o kraju rojstva in podatke o njegovih starših. Pregledali ste spletno stran IP glede držav, ki imajo urejeno ustrezno raven varovanja osebnih podatkov, vendar Srbije ni med njimi. Zanima vas, ali je tu mogoče kakšna sprememba; če je ni, ali te podatke lahko posredujete; če jih posredujete, ali bi morali pridobiti soglasje sorodnikov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljnjem besedilu ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Upravljavec matičnega registra (pristojna upravna enota) sme po ZMatR posredovati osebne podatke umrlih posameznikov, če so kumulativno izpolnjeni 3 pogoji:

  • umrli posameznik, na katerega se nanašajo podatki, za časa življenja posredovanja oz. seznanitve ni prepovedal,
  • prosilec izkaže obstoj zakonitega interesa za pridobitev teh podatkov, in
  • ožji družinski člani posredovanju ne nasprotujejo.

 

Poleg tega tretji odstavek 29. člen ZMatR določa, da imajo v primeru, da je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pravico do vpogleda v njegove osebne podatke tudi druge osebe, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljale v znanstveno-raziskovalne, kulturne ali publicistične namene, ožji družinski člani pa vpogledu ne nasprotujejo.

 

IP ob tem opozarja, da je odločitev, ali je zakoniti interes izkazan v zadostni meri, prepuščena upravljavcu. Dokončno presojo o zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda zgolj v okviru inšpekcijskega postopka.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodni izjavi 27 določa, da se ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb.

 

Področni zakon, ki ureja posredovanje podatkov posameznikov iz matičnega registra, izdajo izpiskov oziroma potrdil ter vpogled v matični register, je Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11; v nadaljnjem besedilu ZMatR). Ta v 28. členu natančno določa, katere osebe so upravičene do izdaje izpiskov in potrdil, in sicer je določeno, da se izpiski in potrdila iz matičnega registra izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo. V primeru, da vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, se izpiski in potrdila iz matičnega registra lahko izdajo osebam, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. Ožji družinski člani po tem zakonu so zakonec, otroci in starši umrlega. Pod enakimi pogoji ZMatR v drugem odstavku 29. člena dopušča tudi vpogled v osebne podatke umrle osebe v matičnem registru. Z vidika ZVOP-1 torej ni pomembno, ali se zahteva vpogled ali pridobitev potrdila oziroma izpiska iz matičnega registra.

 

Četrti odstavek 29. člen ZMatR določa, da v primeru, da je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, imajo ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pravico do vpogleda v njegove osebne podatke tudi druge osebe, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljale v znanstveno-raziskovalne, kulturne ali publicistične namene, ožji družinski člani pa vpogledu ne nasprotujejo.

 

IP tudi opozarja, da je upravna enota tista, ki je dolžna obvestiti ožje družinske člane (za katere ve) o zahtevi po posredovanju podatkov in o možnosti njihovega nasprotovanja temu posredovanju. Prav tako je upravljavcu prepuščena odločitev, ali je zakoniti interes izkazan v zadostni meri. Glede na to, da se Splošna uredba o varstvu podatkov ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb, mora upravljavec pri iznosu teh podatkov upoštevati določbe ZVOP-1 (63. – 71. člen).

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP