Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 10.12.2019
Naslov: Videonadzor poslovnih prostorov
Številka: 0712-1/2019/2848
Vsebina: Rok hrambe OP, Video in avdio nadzor, Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora, ki ga želi vzpostaviti podjetje, ki ima v najemu prostore.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil.

Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Iz navedb v vašem zaprosilu IP sklepa, da gre v konkretne primeru najverjetneje za videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore.  V skladu z določbami 75. člena ZVOP-1 se videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko izvaja tako v javnem kot zasebnem sektorju, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi. Videonadzor se lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti snemanje vhodov v stanovanja. V skladu s tretjim odstavkom 75. člena je o izvajanju videonadzora potrebno pisno obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.

 

Zbirka osebnih podatkov v zvezi z nadzorom dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema.

 

Osebni podatki oziroma posnetki se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače.

 

Ob tem IP opominja, da mora v skladu s 74. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor (v vašem primeru torej podjetje, ki je najemnik prostorov), o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru.

IP posebej opozarja, da je treba, kadar želi videonadzor izvajati najemnik poslovnih prostorov, to opredeliti v najemni pogodbi, s čimer se zmanjša možnost kasnejših sporov med strankama v zvezi z izvajanjem videonadzora.

Ob tem IP opozarja še na obveznost zavarovanja osebnih podatkov - oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 32. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter 24. in 25. člena ZVOP-1 poskrbeti za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, zlasti mora v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebo, ki je odgovorna za zbirko videonadzornega sistema, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke v tej evidenci. Poleg tega je treba zagotoviti tudi zbirko, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz zbirke videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.

 

IP dodaja še, da je vloga lastnika bistvena zlasti, kadar gre za uvedbo videonadzora v večstanovanjskih stavbah (IP iz navedb v vašem zaprosilu sicer sklepa, da v konkretnem primeru najverjetneje ne gre za tak primer). Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je namreč potrebna pisna privolitev lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov lastniških deležev.

 

Več informacij o videonadzoru je na voljo v smernicah IP, ki so objavljene na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

Prav tako je IP glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/vop/

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka