Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 24.12.2019
Naslov: Neposredno trženje na elektronske naslove pridobljene na Bizi.si
Številka: 0712-1/2019/2944
Vsebina: Društva, Informiranje posameznika, Neposredno trženje, nagradne igre, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste zakupili paket na Bizi.si z namenom pridobitve baze kontaktov podjetij. Zanima vas, ali lahko neposredno tržite na te elektronske naslove ter ali se lahko zanašate na odgovornost Bizi.si. Nadalje vas zanima, ali je kakšna razlika med elektronsko pošto ime.priimekping@podjetjepong.si in ime.priimekping@gmailpong.com.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Dokončnega odgovora vam v okviru neobvezujočega mnenja ne moremo podati, temveč to lahko storimo le v okviru inšpekcijskega postopka.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je elektronski naslov, ki pripada posamezniku, njegov osebni podatek, in to ne glede na to, ali gre za njegov zasebni elektronski naslov (ime.priimekping@gmailpong.comxyping@yahoopong.com ipd.) ali njegov službeni osebni elektronski naslov (ime.priimekping@podjetjepong.si ipd.), zato mora imeti podjetje, ki izvaja neposredno trženje, pravno podlago za vnos in hrambo tega podatka v zbirki, ki jo uporablja za izvajanje neposrednega trženja. Navedeno ne velja za skupne elektronske naslove oz. splošne elektronske naslove podjetja (npr. infoping@podjetjepong.si), saj v takšnem primeru načeloma ne gre za obdelavo osebnih podatkov, kar pomeni, da to ne sodi v pristojnost IP. 

 

Neposrednega trženja Splošna uredba ne ureja posebej, zato se v tem delu še naprej uporabljajo določbe ZVOP-1 (72. in 73. člen), ki pa se sicer uporablja zgolj za neposredno trženje po navadni pošti, zato se tudi pristojnost IP nanaša samo na ta del. Neposredno trženje po elektronski pošti je urejeno v specialnih predpisih, in sicer v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju ZEKom-1), predvsem vas napotujemo na 158. člen ZEKom-1, in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15; v nadaljevanju: ZEPT), nadzor nad izvajanjem njunih določb pa je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS) oziroma Tržnega inšpektorata RS (v nadaljevanju: TIRS).

 

Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno zagotoviti ustrezno pravo podlago, kakor to določa člen 6(1) Splošne uredbe. Katera pravna podlaga pride v konkretnem primeru v poštev je tudi odvisno od tega, na kakšen način so bili elektronski naslovi zaposlenih s strani platforme Bizi.si pridobljeni. Možni sta dve pravni podlagi, in sicer privolitev posameznikov in zakoniti interes, vendar sta po mnenju IP v praksi obe težko izvedljivi. Odgovornost za zakonitost pridobivanja ter hrambo osebnih podatkov je na podjetju, ki izvaja neposredno trženje, četudi podatke pridobiva preko iskalnika ali podobne storitve, ki mu jo nudi druga družba. Namreč v primeru izvajanja neposrednega trženja za svoje namene postanete upravljavec osebnih podatkov, kot upravljavec pa morate biti sposobni izkazati, da osebne podatke obdelujete zakonito.

 

V kolikor gre za poprej javno objavljene elektronske naslove oseb (npr. podjetje samo na svoji spletni strani objavi osebne podatke svojih zaposlenih), IP pojasnjuje, da je podatek dopustno uporabiti tudi za pošiljanje komercialnih sporočil (neposredno trženje), če je to v skladu s samim namenom javne objave podjetja. Obdelava v navedenem primeru namreč lahko poteka na podlagi člena 6(1)(f) Splošne uredbe (zakoniti interes), pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Iz navedenega sledi, da je zlasti od vsebine komercialnega sporočila in konteksta objave odvisno, ali se javno objavljeni podatek lahko uporabi za namen neposrednega trženja. V kolikor pravna podlaga iz člena 6(1)(f) Splošne uredbe (zakoniti interes) ne pride v poštev, je za zakonito neposredno trženje potrebno zagotoviti privolitev posameznikov v obdelavo njihovih elektronskih naslovov za te namene.

 

Svetujemo vam, da preberete splošne pogoje poslovanja platforme Bizi.si, s katerimi ste se ob registraciji strinjali. Napotujemo vas, da si preberete skupno stališče, ki ga je IP sprejel skupaj z AKOS, glede dopustnosti neposrednega trženja na osebne elektronske naslove zaposlenih:

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP