Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 12.02.2019
Naslov: Fotografiranje svetnikov na seji in objava na FB
Številka: 0712-1/2019/293
Vsebina: Občine, Fotografije kot OP
Pravni akt: Mnenje

nformacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 2. 2. 2019 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali lahko svetnik lokalne skupnosti na seji mestne skupnosti fotografira svetnike brez njihovega soglasja in fotografijo objavi na socialnem omrežju (npr. Facebook) in se tako promovira celo z netočnimi podatki.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da gre v opisanem primeru primarno za vprašanje morebitnih posegov v širše področje pravice do zasebnosti, IP pa je pristojen zgolj za kršitve predpisov glede varstva osebnih podatkov, česar pa nastanek slikovnih posnetekov oziroma fotografij funkcionarjev na seji mestne skupnosti, četudi z namenom objave le-teh na socialnem omrežju, samo po sebi nujno še ne predstavlja. Pri presoji so pomembne številne okoliščine, kot npr.: ali je šlo za slikovne posnetke svetnikov med opravljanjem njihovega dela ali funkcije na seji, ko je ta bila odprta (zaprta) za javnost, ali so svetniki bili vnaprej seznanjeni z možnostjo slikovnega snemanja oziroma fotografiranja in bi to možnost med opravljanjem dela oziroma funkcije v okviru javnosti odprte seje lahko pričakovali, ali je s pravili poslovanja organov občine prikaz dela svetnikov javnosti kako omejeno, s kakšnim namenom so določeni slikovni posnetki nastali, kaj točno prikazujejo in kdo jih je naredil, ali jih je vključil v zbirko osebnih podatkov oziroma to še namerava, s kakšnim namenom in kje jih je javno objavil ipd.

 

Splošna uredba v prvem odstavku člena 4 opredeljuje osebni podatek kot »katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.« Ob tem IP pojasnjuje, da se z določbami Splošne uredbe ne varuje zasebnost posameznika v širšem smislu, kot le to npr. zagotavlja 35. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s sprem., v nadaljevanju Ustava RS), pač pa se varuje zgolj tisti del t. i. informacijske zasebnost, ki jo zagotavlja 38. člen Ustave RS, torej se varujejo le tisti osebni podatki, ki so avtomatizirano obdelani ter tisti osebni podatki, ki izvirajo iz zbirk osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov (prvi odstavek člena 2 Splošne uredbe). Namreč IP sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v 2. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, 14/2010 Odl.US: U-I-303/08-9; ZInfP), ki pa ne pokriva celotnega spektra vseh vidikov pravice do zasebnosti.

 

Čeprav vprašanja varstva posameznega osebnega podatka ne gre obravnavati ločeno od namena obdelave tega podatka v posamičnem primeru, IP poleg zgoraj pojasnjenega še poudarja, da osebni podatki javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev ne uživajo enakega varstva tedaj, kadar gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takrat namreč predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Na področju dostopa do informacij javnega značaja je sprejeto stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Glede vprašanja, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije je dopustno razkriti na podlagi prve alineje 3. odst. 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), IP najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem. Zato jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ – zagotoviti javnost in odprtost delovanja zavezancev. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in celoto vseh ostalih osebnih podatkov ali drugih oblik posegov v zasebnost teh posameznikov, ki so prav tako povezani z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pa vendar avtomatično ne predstavljajo javnosti prosto dostopnih podatkov (npr. javna objava slikovnega posnetka svetnikov na socialnih omrežjih pred začetkom javnosti odprte seje ali med odmorom, z namenom njihovega diskreditiranja, ali celo z namenom povzročitve ravnanj zoper njihovo čast in dobro ime). Navedeno deloma velja tudi za širše področje pričakovane zasebnosti javnih funkcionarjev ter javnih osebnosti v tej vlogi.

 

Vprašanje dopustnosti slikovnega snemanja svetnikov s strani posameznika, ki ni akreditiran kot novinar (torej tudi medsebojnega fotografiranja) članov organov občine v času opravljanja njihovega dela ali funkcije (npr. na seji Mestnega sveta) ni izrecno urejeno v nobenem zakonu, zato je to vprašanje primarno v pristojnosti posamezne občine. Ta ima vselej možnost, da sama odloči, kako bo vzdrževala red na (ne)javni seji in kako na široko bo odprla oziroma omejila dostop javnosti za vpogled v način dela posamičnih organov občine oziroma v način izvajanja pravic in obveznosti članov organov občine, kar običajno uredi s poslovnikim (ali drugim aktom, ki ureja njegovo poslovanje). IP ne more namesto občine sprejemati odločitev o ustreznosti in dopustnosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, v vašem primeru fotografiranja članov organov občine med opravljanjem njihovega dela oziroma funkcije in možnosti ukrepanja občine zoper posameznike, ki kršijo določbe poslovnika o vzdrževanju reda na seji.

 

V vsakem primeru je svetnik ali kdorkoli drug, ki izvaja slikovno snemanje oziroma dela slikovne posnetke (fotografira), omejen tudi s pravico upodobljenih na posnetkih do zasebnosti in z njihovimi osebnostnimi pravicami. Neposredne pristojnosti za ukrepanje v konkretnem primeru IP nima, je pa pravno varstvo morebitnih kršitev osebnostnih pravic posameznikov v zvezi z neupravičenim slikovnim zajemom in objavami slik ali posnetkov zagotovljeno na kazenskopravnem in civilnopravnem področju. Posameznik, ki je prepričan, da se je z določenim dejanjem poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami; v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, lahko ta od povzročitelja zahteva odškodnino, skladno z določbami 179. in 181. člena OZ. V primeru objave osebnih podatkov lahko takšno ravnanje pomeni tudi storitev katerega od kaznivih dejanj, npr. sum storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2; KZ-1) ali kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov iz 143. člena KZ-1, lahko pa tudi za katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz osemnajstega poglavja KZ-1, kjer so v členih 158. do 162. določeni elementi kaznivih dejanj, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri čemer IP opozarja, da se pregon za navedena kazniva dejanja začne na zasebno tožbo (168. člen KZ-1).

 

Opisana ureditev velja za posameznike, ki so na sejah občinskega sveta prisotni kot svetniki ali kot javnost. Za snemanje, ki ga izvajajo novinarji, akreditirani pri službi za odnose z javnostmi pri določeni občini, pa se uporabljajo primarno določbe Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001 s spremembami in dopolnitvami), ki novinarjem dajejo več pravic v zvezi s poročanjem o pomembnih dogodkih.

 

Lep pozdrav,

 

Pripravila:

mag. Petra Ratajec

državna nadzornica za varstvo

osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka