Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.12.2019
Naslov: Odvzem krvi delavcu
Številka: 0712-1/2019/2745
Vsebina: Definicija OP, Delovna razmerja, Fotografije kot OP, Posebne vrste, Pravne podlage, Privolitev, Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z razkritjem rezultatov laboratorijske preiskave odvzema krvi delavca delodajalcu, in sicer kot delodajalca, vas zanima, ali potem, ko je delavec prostovoljno pristal na odvzem krvi za potrebe ugotavljanja prisotnosti alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc v njegovem organizmu, lahko delavec prepove zdravstveni ustanovi razkritje rezultatov te laboratorijske preiskave delodajalcu, ki je naročnik le-te, oz. ali je za razkritje rezultatov laboratorijske preiskave delodajalcu potrebna pisna izjava delavca.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Uživanje alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc s strani delavca delodajalec ugotavlja po postopku in na način, določen v internem aktu, s katerimi mora vnaprej seznaniti delavce.

Preverjanje alkoholiziranosti ne more potekati brez sodelovanja delavca oziroma pod delodajalčevo prisilo, pri čemer mora biti delavec v internem aktu in pred preverjanjem alkoholiziranosti ali drugim tovrstnim testiranjem opozorjen na posledice odklonitve takšnega testa (npr. takojšnja odstranitev z dela).

IP vam to neobvezno mnenje posreduje v okviru svojih pristojnosti s področja varstva osebnih podatkov, ni pa pristojen za podajo kakršnihkoli mnenj s področja izvajanja zakonodaje na področju delovne zakonodaje oziroma zakonodaje s področja varstva in zdravja pri delu, glede tega se obrnite na Ministrstvo, pristojno za delo. Pravno podlago glede pravic, obveznosti, načel in ukrepov, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, predstavljata Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-1, v kolikor ni v nasprotju z omenjeno uredbo.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe.

Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 9. člena navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi o varstvu podatkov prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo.

V skladu z drugim odstavkom istega člena se prvi odstavek ne uporablja in omenjena prepoved obdelave ne velja, če velja eno od naslednjega:

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo na-vedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1;
(b)    obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali ko-lektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za te-meljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
(c)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;
(d)    obdelavo v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, zdru-ženje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zu-naj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
(e)    obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavi;
(f)    obdelava je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodi-šča izvajajo svojo sodno pristojnost;
(g)    obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podat-kov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posamezni-ka, na katerega se nanašajo osebni podatki;
(h)    obdelava je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne spo-sobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo ve-ljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3;
(i)    obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in var-nosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin po-sameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti;
(j)    obdelava je potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskora-ziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podat-kov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posamezni-ka, na katerega se nanašajo osebni podatki.

 

Obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov za namene preventivne medicine,  medicine dela in ostale namene iz točke (h) mora torej določati pravo unije ali pravo države članice. Preverjanje alkoholiziranosti delavca ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju: ZVZD) v 51. členu.

Delodajalec ima v primeru suma, da je delavec pod vplivom alkohola, po ZVZD-1, ki v 51. členu določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, pravico in hkrati (v primeru suma na npr. alkoholiziranost) tudi dolžnost preverjati sposobnost delavca za izvrševanje njegovih delovnih obveznosti. Delodajalec mora takega delavca (npr. pod vplivom alkohola) odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa. Če ne ravna tako, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih, s čimer huje krši obveznosti iz delovnega razmerja. Uživanje alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc s strani delavca delodajalec ugotavlja po postopku in na način, določen v internem aktu, s katerimi mora vnaprej seznaniti delavce. Delodajalec lahko alkoholiziranost zaposlenega preverja sam preko osebe, ki je pri njem zaposlena in jo je pooblastil za opravljanje tovrstnih testov (3. člen ZVZD - strokovni delavec (točka 10.)), ali pa preko tretje osebe, ki je registrirana za opravljanje takšne dejavnosti in ima delodajalec z njo sklenjeno pogodbo (3. člen ZVZD (zunanja strokovna služba in izvajalec medicine dela, točka 11. in 12.)) v skladu s pogodbo o obdelavi osebnih podatkov (rezultatov testa alkoholiziranosti) zaposlenih.

 

Postopek izvedbe zdravstvenega pregleda delavca ureja omenjeni pravilnik. Glede na 10. člen je delodajalec v določenih primerih dolžan delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer tudi npr. če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca. Glede na 12. člen pooblaščeni zdravnik po vsakem opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja, ki ga posreduje delodajalcu. O ugotovitvah preventivnega zdravstvenega pregleda mora pooblaščeni zdravnik obvestiti tudi delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika. Glede na 15. člen mora pooblaščeni zdravnik v desetih dneh po končanem preventivnem zdravstvenem pregledu posredovati delodajalcu oceno o delavčevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Pooblaščeni zdravnik o rezultatu pregleda takoj obvesti delavca, njegovega izbranega osebnega zdravnika in delodajalca, če je pri pregledu ugotovljena takšna okvara zdravja delavca, ki ogroža njegovo življenje oziroma njegovo delovno zmožnost.

 

IP poudarja, da samo preverjanje alkoholiziranosti ne more potekati brez sodelovanja delavca oziroma pod delodajalčevo prisilo, pri čemer mora biti delavec v internem aktu in pred preverjanjem alkoholiziranosti ali drugim tovrstnim testiranjem opozorjen na posledice odklonitve takšnega testa (npr. takojšnja odstranitev z dela).

 

Glede tega, ali je dopustno, da izvajalec medicine dela delodajalcu posreduje rezultate testiranj na alkohol, psihoaktivne snovi in prepovedane droge, pa IP omenja, da iz Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/0229/03 – popr.124/06 in 43/11 – ZVZD-1) izhaja, da se na obrazec zdravniškega spričevala ne zapisuje konkretnih podatkov o zdravstvenem stanju. Izjemo predstavlja podatek o dejstvu in ravni alkoholiziranosti, če je bil delavec ob zaznanem sumu na alkoholiziranost napoten na usmerjen preventivni zdravstveni pregled k izvajalcu medicine dela v skladu s postopki, predpisanimi v internih aktih. Gre namreč za podatek, ki ga lahko, če delavec v to privoli, ugotavlja tudi delodajalec sam, podatek pa je potreben zaradi ugotavljanja odstopanja od predpisanega tolerančnega praga in za določanje višine morebitne sankcije, zaradi česar je podana pravna podlaga za njegovo obdelavo v 48. členu ZDR-1.

 

IP še omenja, da imata delavec in delodajalec glede na 17. člen omenjenega pravilnika pravico zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu pri posebni zdravniški komisiji.

 

Za več informacij v zvezi z varstvom osebnih podatkov v delovnih razmerjih vas napotujemo na še vedno aktualne smernice IP, ki so dostopne na povezavi

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka