Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 02.12.2019
Naslov: Videonadzor, poslovna stavba
Številka: 0712-1/2019/2746
Vsebina: Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z izvajanjem videonadzora v poslovnih prostorih stavbe. Navajate, da se ponoči dogajajo tatvine, da je v stavbi več podjetij ter da bo videonadzor izvajalo eno podjetje. Zanimajo vas obveznosti drugega podjetja, ki se nahaja v poslovni stavbi in videonadzora ne bo izvajalo. Navajate, da hodnika ne uporablja le vaše podjetje. Zanima vas, ali je potrebno dobiti soglasje samo od podjetij, ki uporabljajo ta hodnik, ali tudi vseh ostalih lastnikov celotne poslovne stavbe. Navajate, da boste izvajali videonadzor tako, da bo ena kamera snemala le vhod v prostor, ne pa tudi prostora (npr. delovnih miz, itd.). Navajate, da bo kamera snemala le izven delovnega časa. Prav tako bi kamero postavili na hodniku, izven prostora podjetja, in bo snemala vhode v prostore več podjetij, ne pa tudi notranjosti teh prostorov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugih upravnih postopkov ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora v konkretnih prostorih, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil.

ZVOP-1 v 75. členu ureja pogoje za izvajanje videonadzora dostopa v službene oziroma poslovne prostore, 77. člen pa nadzor delovnih prostorov.

Videonadzor v večstanovanjskih stavbah ZVOP-1 ureja v 76. členu. Poleg teh členov je potrebno pri izvajanju videonadzora vedno (tudi v poslovnih stavbah) upoštevati tudi splošne določbe 74. člena ZVOP-1 (obvestilo, zavarovanje pred dostopom nepooblaščenih oseb).

 

Pravno podlago glede pravic, obveznosti, načel in ukrepov, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, predstavljata Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-1, v kolikor ni v nasprotju z omenjeno uredbo. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe. Te so za običajne osebne podatke določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za zasebni sektor naslednje(privolitev (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)), zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)). 

 

Zakonsko podlago za izvajanje videonadzora, do drugačne ureditve v novem zakonu, predstavljajo določbe 74. do 77. člena ZVOP-1. V teh določbah pa je posebej urejen zgolj videonadzor območij, ki predstavljajo dostope v službene ali poslovne prostore, in območij, ki predstavljajo delovne prostore zaposlenih pri izvajalcu videonadzora, medtem ko je pri presoji zakonitosti videonadzora vseh drugih območij potrebno presoditi, ali zanj obstaja katera od splošnih pravnih podlag za obdelavo. V vašem primeru pridejo najbrž v poštev zlasti merila glede videonadzora delovnih prostorov in dostopa v poslovne prostore, če ne gre za večstanovanjsko stavbo, kjer bi bila tudi stanovanja (dovolj je eno stanovanje).

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne moe opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil. Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, je obveznost upravljavca.

 

IP je glede videonadzora pripravil smernice, ki vsebinsko pokrivajo vsa ključna vprašanja glede dopustnosti videonadzora v skladu z ZVOP-1 (ki v tem delu ostaja v veljavi). Glede pogojev za vzpostavitev videonadzora v večstanovanjskih stavbah vas napotujemo na str. 18-21 navedenih smernic, ki so dostopne na tej povezavi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.

 

Podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora so objavljene na povezavi: 

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

IP pa je v zvezi z navedenim področjem izdal že veliko neobveznih mnenj, ki so objavljena na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«.

 

Prav tako je Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) sprejel smernice o videonadzoru. Smernice pojasnjujejo uporabo Splošne v povezavi z obdelavo osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora s ciljem enotne uporabe Splošne uredbe. Smernice so bile dane v javno razpravo. Na voljo so na spletni strani EDPB: 

https://edpb.europa.eu/our-work-tools/general-guidance/gdpr-guidelines-recommendations-best-practices_en.

 

Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

ZVOP-1 v 74. členu izvajalcu videonadzora določa dve splošni obveznosti: 1) obveznost obveščanja posameznikov o dejstvu, da se na določenem kraju izvaja videonadzor, in 2) da mora biti videonadzorni sistem ustrezno zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Izvajalec videonadzora mora o tem objaviti obvestilo, ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Videonadzorni sistem mora biti tudi zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. 75. člen ZVOP-1 ureja pogoje za uvedbo videonadzora dostopa v službene oziroma poslovne prostore, 77. člen pa nadzor delovnih prostorov.

 

Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se skladno z določbami 75. člena ZVOP-1 lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov, ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev o uvedbi videonadzora sprejme direktor ali drug pristojen oziroma pooblaščen posameznik osebe zasebnega sektorja. V svoji odločitvi, ki mora biti sklenjena v pisni obliki, mora ustrezno razložiti razloge za uvedbo videonadzora za vsako nameščeno video kamero posebej. Kamere, ki zaradi svojega položaja že očitno niso namenjene kontroli dostopa, tako ne morejo biti postavljene na tej podlagi, če pa so, jih je treba odstraniti. Potreba po varovanju ljudi in premoženja mora biti izkazana, zlasti tako, da se kamere namesti pred dele poslopja, kjer se nahaja premoženje večje vrednosti (npr. skladišče) ali ki jih je sicer treba varovati (npr. zaradi nahajanja tajnih podatkov).

 

Videonadzor v večstanovanjskih stavbah pa ZVOP-1 ureja v 76. členu, kjer določa stroga pravila glede njegove vzpostavitve in izvajanja. Iz vašega vprašanja sicer izhaja, da gre za poslovno stavbo, v kateri je več podjetij, ZVOP-1 pa določa videonadzor v večstanovanjskih stavbah.

 

Če je lastnikov poslovnih prostorov v stavbi več (kot navajate), je potrebno upoštevati pravila stvarnega prava pri izvajanju lastninskih pravic, kar pomeni, da posamezni lastnik prostorov ne sme poseči v pravice drugega lastnika oziroma lahko poseže le do določene mere in pogoji. Če gre za stanovanja ali poslovne prostore, je potrebno upoštevati še Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami; v nadaljevanju: SZ). Glede na peti odstavek 2. člena SZ, ki določa vrste stanovanjskih stavb, je določeno, da če so v stanovanjski stavbi tudi poslovni prostori in je več kot polovica površine namenjena stanovanjem, je takšna stavba po tem zakonu stanovanjsko-poslovna stavba. Glede na 3. člen SZ so posamezni deli stanovanjske enote, poslovni prostori ali drugi samostojni prostori. Skupni deli so skupni prostori in zemljišče, skupni gradbeni elementi in skupne inštalacije, naprave ter oprema. Skupni deli so solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov (posebni skupni deli). Večstanovanjska stavba glede na to definicijo lahko zajema tudi poslovne prostore, tako da tudi ti prostori zapadejo pod 76. člen ZVOP-1.

 

IP še pojasnjuje, da so v praksi poslovni prostori velikokrat v isti stavbi s stanovanjskimi enotami, ob tem mora izvajalec videonadzora paziti, da se videonadzor izvaja tako, da ne prihaja do snemanja notranjosti stanovanjskih stavb ali vhodov v stanovanja.

 

ZVOP-1 niti kateri drug predpis posebej ne urejajo izvajanja videonadzora v stavbi, ki je samo poslovna (ureja le videonadzor večstanovanjske stavbe v 76. členu). ZVOP-1 omenja izvajanje videonadzora dostopa v poslovne prostore (75. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen).

 

Nadalje ZVOP-1 v 76. členu določa pogoje za zakonito uvedbo in izvajanje videonadzora v večstanovanjskih stavbah. Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika. Prepovedano je omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Prepovedano je z videonadzornim sistemom snemati vhode v posamezna stanovanja.

 

Iz vašega vprašanja izhaja, da je v stavbi več različnih lastnikov prostorov, tako da gre tudi za skupne dele stavbe, torej etažno lastnino. V primeru, da se v vašem primeru ne uporablja SZ (npr. da ne pade pod definicijo poslovno stanovanjske stavbe, je potrebno v primeru etažne lastnine upoštevati Stvarnopravni zakonik). Razmerja med etažnimi lastniki ureja Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13; v nadaljevanju: SPZ). Iz vašega vprašanja izhaja, da so hodniki skupni deli stavbe. Glede na 115. člen SPZ so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Glede na 116. člen morajo etažni lastniki skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo zlasti tudi morebitne posebne omejitve pri uporabi posameznih delov v etažni lastnini (npr. način uporabe skupnih delov; način upravljanja skupnih delov;  zavarovanje zgradbe kot celote). Sem bi lahko spadala tudi uvedba videonadzora. Glede na 117. člen SPZ se za upravljanje skupnih delov smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo solastnino, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače. Če etažni lastniki ne dosežejo soglasja glede posla, ki presega redno upravljanje, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali. Če pa ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika.

 

Omenjamo pa še, da SZ v 32. členu določa, da morajo etažni lastniki skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe. Za izvajanje tega zakona se šteje, da je pogodba sklenjena, ko jo podpišejo etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev. Pogodba o medsebojnih razmerjih vsebuje poleg sestavin, ki jih mora imeti po stvarnopravnem zakoniku, zlasti še način uporabe posebnih skupnih delov;  posebne storitve, ki presegajo okvire obratovanja večstanovanjske stavbe (varovanje, sprejemno službo in podobno); nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu;  način obveščanja etažnih lastnikov o zadevah upravljanja.

 

Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je videonadzor v stavbi, kjer se nahaja več poslovnih in stanovanjskih prostorov, mogoče uvesti le, če solastniki ali etažni lastniki ocenijo, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Namen vzpostavitve videonadzora je torej z zakonom natančno določen. Solastniki ali etažni lastniki morajo torej oceniti, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode. Za zakonito uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot sedemdeset odstotkov solastniških deležev. Ker ste v svojem vprašanju navedli, da nameravate vzpostaviti videonadzorni sistem v poslovni stavbi, kjer je več podjetij, IP meni, da morate pred tem preveriti voljo solastnikov in pridobiti pisno soglasje lastnikov, katerih delež predstavlja več kot 70% solastniških deležev v stavbi.

 

Pri postavitvi kamer morate upoštevati tudi to, da je z videonadzorom dopustno nadzirati le dostope do vhodov in izhodov v večstanovanjsko stavbo ter skupne prostore stavbe (Opredelitev skupnih prostorov večstanovanjske stavbe izhaja iz v prvega odstavka 5. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 s spremembami); skupni prostori so: stopnišča, vhodni vetrolovi, hodniki, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, prostori za odlaganje odpadkov in drugi prostori, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (dovozi, klančnine in podobno) ter zemljišče, na katerem stoji stavba.), ne sme pa se nadzorovati vhodov v posamezna stanovanja, dvigal, hišniškega stanovanja ter delavnice za hišnika. Prav tako je prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke, tako da bi lahko stanovalci neomejeno in sproti spremljali sliko ali posnetke s kamer.

 

Glede vašega vprašanja, ali bi šlo v vašem konkretnem primeru za videonadzor delovnih mest oziroma prostorov, IP pojasnjuje, da vam izven inšpekcijskega postopka ne more podati ocene, ali boste videonadzor izvajali v skladu z ZVOP-1 oziroma kot to ureja 77. člen ZVOP-1. IP pojasnjuje le, da glede izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov 77. člen ZVOP-1 določa posebna pravila. Ta se lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interesePrepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Izvajalec videonadzora mora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, torej, ali je uvedba videonadzora zares sorazmerna v ožjem smislu. Iz vašega vprašanja sicer izhaja, da bi videonadzor izvajali zgolj po koncu delovnega časa in da ne bi snemali samih delovnih miz. Načeloma bi lahko bil tak videonadzor ob upoštevanju vseh drugih zakonskih obveznosti (obvestilo delavcem, posvetovanje s sindikatom, če ta obstaja, da ni milejših ukrepov, da se varuje ljudi in premoženje in druge obveznosti).

 

Glede vašega vprašanja, ali ima drugo podjetje, ki ne bo imelo dostopa do videoposnetkov in jih ne bo obdelovalo, katere obveznosti glede varstva osebnih podatkov oziroma videonadzora, pojasnjujemo, da so obveznosti na upravljavcu oziroma izvajalcu videonadzora. V primeru, da obdeluje osebne podatke tudi kateri drug upravljavec, bi lahko šlo za skupnega upravljavca, ali pa za pogodbenega obdelovalca, ki imata oba glede na Splošno uredbo določene obveznosti (26 in 28. člen Splošne uredbe).

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka