Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 02.12.2019
Naslov: Fotografiranje nepremičnine za oglase in obdelava osebnih podatkov
Številka: 0712-1/2019/2762
Vsebina: Fotografije kot OP, Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste nepremičninska družba in da včasih po naročilu svojih strank fotografirate nepremičnine za oglase, ki so nato javno objavljeni na spletu in na socialnih omrežjih. Včasih na fotografijo ujamete kakšnega soseda. Zanima vas, ali v takšnem primeru potrebujete soglasje soseda za obdelavo njegovih osebnih podatkov.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

 

IP opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Objava fotografije posameznika na spletu in socialnih omrežjih pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

 

IP zato v nadaljevanju pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni v konkretnem primeru. Namreč za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe gre le takrat, kadar so osebni podatki, ki se obdelujejo, del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. V skladu s šesto točko člena 4 Splošne uredbe pomeni zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Osebni podatki predstavljajo skladno s prvo točko člena 4 Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost konkretnih fotografij dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno fotografiranje teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba zagotoviti ustrezno pravno podlago, kakor to določa člen 6(1) Splošne uredbe. Izhajajoč iz navedb v vašem dopisu in glede na veljavno zakonodajo bi pravno podlago za takšno obdelavo osebnih podatkov lahko predstavljala privolitev posameznika.

 

Če posameznika na fotografiji ni mogoče prepoznati (npr. če je ločljivost fotografije tako nizka ali je obraz posameznika obrnjen v nasprotno stran ali zakrit; če je oseba zamegljena), veljavne določbe Splošne uredbe ne zavezujejo tistega, ki fotografijo nadalje uporablja. Če pa posameznik vseeno meni, da se z uporabo fotografij posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in, kot rečeno, sodijo v pristojnost sodišč.

 

Konkretno presojo, ali gre v primeru, ki ga opisujete, za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe, pa lahko IP, kakor je bilo že uvodoma pojasnjeno, opravi le v inšpekcijskem postopku.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP